Na spletu je znova zaokrožila uganka, podoba, ki na prvi pogled deluje kot povsem običajen prometni prizor. Dva avtomobila, pešec in motorista si delijo cestišče v na videz neopaznem urbanem okolju. Vse se zdi v najlepšem redu, prizor je vsakdanji. Toda kot se pogosto zgodi pri tovrstnih izzivih, je vanj skrita napaka, ki jo opazijo le najbolj pozorni. Gledalec je torej postavljen pred vprašanje: kaj je narobe na tej sliki?
No, torej, poglejmo si sliko ponovno. Kaj je narobe na njej? Poglejte jo zelo pozorno!
Ste našli napako? No, ta primer je le eden v nizu tisočih spletnih »IQ-testov« in ugank, ki v zadnjih letih preplavljajo družbena omrežja. Od iskanja skritih živali v zapletenih vzorcih do odkrivanja nelogičnosti v risanih prizorih – zdi se, da naša zavest hrepeni po miselnih izzivih, ki ponujajo hiter pobeg in takojšnje zadoščenje.
Če smo malo strokovni: strokovnjaki za kognitivno psihologijo poudarjajo, da te naloge izkoriščajo temeljno človeško potrebo po reševanju problemov, iskanju vzorcev in doseganju trenutka razsvetljenja. Ne gre zgolj za zabavo, pač pa te uganke aktivirajo naše centre za pozornost in vizualno obdelavo.
Uspeh pri reševanju take uganke sproži kratek, vendar zadovoljujoč občutek dosežka – majhen naval dopamina, ki nas motivira za nadaljnje iskanje. V svetu nenehnih informacij in kompleksnih problemov, ki pogosto nimajo jasnega odgovora, ponujajo te miniaturne skrivnosti obvladljiv izziv z jasnim in dokončnim odgovorom. Kajne.
In odgovor: večina ljudi pogleduje okoli rumenega kombija, toda napaka se skriva v prometnem znaku. Kako lahko namreč v takem križišču sploh zavijete desno.
