Mirno popoldne, namenjeno predvsem ribolovu v bližini vikenda nedaleč od Stockholma, se je za nekega švedskega ljubiteljskega ribiča spremenilo v eno najpomembnejših arheoloških odkritij v državi v zadnjih desetletjih. Moški je v iskanju črvov, ki bi jih uporabil za vabo, z lopato zadel ob trd predmet. Toda namesto kamna je iz zemlje izkopal močno zarjavel bakren kotel, ki je v sebi skrival osupljivo vsebino: šest kilogramov srebra iz visokega srednjega veka.
Najditelj, ki je želel ostati anonimen, je o najdbi nemudoma obvestil pristojne organe. Strokovnjaki okrožne uprave v Stockholmu, ki so prispeli na lokacijo, so hitro potrdili, da gre za arheološko senzacijo.
Analiza vsebine je razkrila zaklad, sestavljen iz tisočih srebrnih kovancev, pa tudi dragocenega nakita, vključno z zapestnicami, okrašenimi broškami in sponkami.
Numizmatična analiza
Natančna numizmatična analiza kovancev je omogočila presenetljivo natančno datacijo najdbe. Na mnogih kovancih je vtisnjeno ime Kanutus, kar jih neposredno povezuje z obdobjem vladavine švedskega kralja Knuta Erikssona, ki je vladal približno med letoma 1167 in 1196. S tem je zaklad nedvoumno umeščen v burno drugo polovico 12. stoletja.
»Gre za enega največjih in najbogatejših srebrnih zakladov iz srednjega veka, kar smo jih kdaj koli našli na Švedskem,« je v izjavi poudarila antikvarka in sodelavka okrožne uprave, ki je prevzela skrbništvo nad dragoceno najdbo.
Po prvih ocenah naj bi bilo v kotlu poleg nakita kar okoli 20.000 posamičnih kovancev. Med njimi so strokovnjaki že identificirali tudi izjemno redke tako imenovane škofovske kovance, ki so jih v tistem obdobju kovali visoki cerkveni dostojanstveniki in so redko najdeni v takšnih količinah.
Ekipa konservatorjev je že začela natančen in dolgotrajen postopek čiščenja, stabilizacije in katalogizacije vsakega posameznega predmeta.
Hudi nemiri
Zgodovinarji ocenjujejo, da je bil zaklad najverjetneje zakopan v času hudih političnih nemirov, ki so zaznamovali Švedsko v 12. stoletju. Vladavina Knuta Erikssona, ki se je tudi sam na prestol povzpel po nasilnem prevzemu oblasti, je bila polna nenehnih spopadov za nadzor nad kraljestvom med rivalskima plemiškima družinama Erik in Sverker.
V takšnih negotovih obdobjih so bogati posamezniki, plemiči ali trgovci, svoje premoženje pogosto zakopali na skritih lokacijah v upanju, da se bodo ponj vrnili, ko bo nevarnost minila. Lastnik tega izjemnega bogastva se očitno ni nikoli vrnil.
Najbolj presenetljiv vidik najdbe pa je njena starost v primerjavi z lokacijo. Zaklad je bil v zemljo položen vsaj pol stoletja pred letom 1250, ki velja za uradno leto ustanovitve mesta Stockholm. Čeprav arheološka dognanja potrjujejo, da so na območju današnje švedske prestolnice obstajale poselitve že od kamene dobe, ta najdba ponuja izjemno redek in bogat vpogled v življenje, trgovino in bogastvo na tem območju, še preden je to postalo politično in gospodarsko središče kraljestva.
