»Ribiško društvo Oradela organizira zdaj že tradicionalno odprto prvenstvo, že 32. zapored. Vsako leto aprila tekmujejo ekipe, večinoma iz Slovenije in s Hrvaškega, letos med 41 tekmovalci žal ni bilo Italijanov,« nam je povedal predsednik ribiškega društva Mario Druscovich in poudaril, da je dogodek tudi zelo lepo družbeno podprt. »Naj omenim, da je letos v Piran prišlo kar 49 spremljevalcev, kar je lepa številka.« In ti so minulo soboto lahko res uživali. Skoraj že poletne temperature na opoldanskem soncu so na Obalo privabile številne sprehajalce, mnogi so z zanimanjem spremljali dogajanje vzdolž plaže Fornače.
Na tekmi je samo deset odstotkov sreče
»Vsak tekmovalec je pred začetkom tekmovanja izžrebal svoj položaj, se pravi številko oziroma mesto na zidani obali,« je razložil Druscovich in dodal, da so tekmovalci v mlajših kategorijah, stari do 13 in do 16 let, lovili dvakrat po uro in pol, starejši do 21 let pa po dve uri. »Vmes so zamenjali položaj, kjer so lovili. Malo zaradi sreče, malo zaradi poštenega tekmovanja. Lahko se zgodi, da na eni strani ribe bolje prijemljejo,« je povedal sogovornik in dodal, da fantje in dekleta lovijo z največ tremi trnki. »Teren je zlasti ob obali izredno skalovit, zato morajo trnek vreči zelo daleč. Tudi zato večina lovi s palicami do pet metrov dolžine,« je povedal Druscovich. Izkušeni ribiči so trnek vrgli tudi do 50 metrov preko grebena. »Sicer pa je na ribiških tekmovanjih tako, da je 70 odstotkov odvisno od priprave, 20 odstotkov od znanja in samo deset odstotkov je sreča,« je še razložil.
A če je bilo treba upoštevati pravila glede števila trnkov in dolžine palice, je moral vabo vsak tekmovalec pripraviti sam. Prevladovali so pedoči, lignji in tudi črvi so ponekod viseli s trnka. Tudi najmlajšemu, pet let staremu tekmovalcu, Pirančanu Domeniku Godniču, jutranje ure ribolova ustrezajo. Kot se je pohvalil, je na svojem prvem tekmovanju, šlo naj bi za družinsko Oradelino tekmovanje, iz morja potegnil najtežjo ribo. Kar si gotovo zasluži čestitke, saj se zaradi prisotnosti sodnikov na tekmovanju ne more govoriti o »ribiških merah«.
Trenira, ko lovi zase
In čeprav je bilo gibanje med tekmovalci omejeno tudi zaradi nevarnosti, da bi trnek ujel radovednega turista, smo se previdno postavili ob bok Martina Frasa, tekmovalca iz Pirana, ki je prvi na mednarodni lestvici ribičev v svoji starostni kategoriji. »Danes lovimo manjše ribe. Tudi teren ni primeren za ribe, kot sem jih vajen. Najraje lovim s čolna in tudi za pravo ribo bo treba počakati še vsaj dva tedna, da se morje segreje za kakšno stopinjo,« je povedal Fras, ki je na koncu zmagal v svoji kategoriji. Fras, ki je tudi član slovenske reprezentance, sicer pa študent logistike, konkurence med kolegi ribiči ne vidi. »Tekmovalci se med seboj dobro poznamo, včasih kakšen trening opravimo tudi skupaj. Sam največ treniram, ko lovim zase,« je povedal Fras, sicer član RD Oradela. Kot pove, ima vedno manj časa za klubska tekmovanja, se pa kot posameznik udeležuje tekmovanj v tujini. »Zadnji dve leti sem tekmoval na Irskem in Portugalskem, tudi v Sloveniji je nekaj tekmovanj,« je povedal in razložil, da se ribe v različnih morjih tudi drugače vedejo. »Enostavno se moraš hitro prilagoditi. To pa dobiš z izkušnjami predvsem na večjih tekmovanjih,« je razložil Fras, ki je lovil poleg Leona Križmana iz Izole. In tudi slednji nam je priznal, da veliko raje lovi z barke. »Rib je načeloma več in tudi veliko večje so,« je povedal Križman, ki je tekmovanje končal za Frasom, na drugem mestu.
Ribe po koncu tekmovanja izpustili v morje
Medtem ko so se ribiči »borili« s svojim plenom, pa so se njihovi spremljevalci lahko gostili ob pojedini, za katero je poskrbel piranski gostitelj. Na zgodnji velikonočni pojedini tako ni manjkalo lokalnih mesnin, vključno s šunko v testu in pobarvanimi jajci. Z ribami tokrat niso postregli, kajti glede na temperaturo morja so ribiči ulovili le nekaj orad, največ je bilo ribonov in menol, ki so na mulju, veliko je bilo babic, ki se prav tako zadržujejo bolj ob obali. »Ribe po koncu tekmovanja izpustimo nazaj v morje, večje po navadi tekmovalci vzamejo tudi domov,« je še povedal Druscovich, ki je bil v soboto tudi v vlogi glavnega sodnika.
Sicer pa se Druscovich že nekaj desetletij trudi znanje prenašati na mlajše. Društvo Oradela trenutno šteje 80 članov, opažajo pa upad predvsem mlajših tekmovalcev. »Vseeno se trudimo, da bi treninge imeli vse leto, pozimi tudi zaradi vremena kakšen trening izpustimo. Žal društvo nima svojega prostora, kjer bi se lahko otroci in mladi učili teoretičnega znanja. Zdaj se učimo zunaj, na pomolu ob rdečem svetilniku. Tečajniki spoznavajo vrste rib, velikosti, primerne za izlov po zakonu, velik poudarek je tudi na ekologiji in ohranjanju čistega morja. Prav tako naučimo otroke priprave rib, včasih kakšno tudi spečemo in pojemo,« je povedal predsednik društva, ki je iskreno dodal, da si društvo po vseh teh letih želi manjši prostor, da bodo lahko vse to znanje otroci in mladi vsaj v hladnejših mesecih usvajali na toplem.
