V Nedeljskem dnevniku že desetletja objavljamo rubriko Kmetijski nasveti. V njej bralci sprašujete, strokovnjak odgovarja. Seveda ne gre samo za »kmetijski« nasvet, pač pa tudi za nasvet za urejanje vrta, rastlin v notranjih prostorih in še marsikaj drugega. Odgovarja in svetuje mag. Uroš Benec, univ. dipl. inž. agronomije. Vprašanja lahko pošljete na info@nedeljski.si. Vabljeni.
***
V pošiljki prilagamo krompir (sorta marabel) iz domače shrambe. Na njivi pridelamo približno 300 kilogramov krompirja na leto. Zanima nas, kaj je vzrok nastanka takega krompirja. Je okužen in s čim? Ga lahko uživamo in ali smemo na isto njivo ponovno saditi krompir? Branko, Ilirska Bistrica
Odgovor: Simptomi na poslanih gomoljih so posledica bolezni, ki jo povzročajo glivam podobni talni organizmi iz rodu Pythium. Ti patogeni so v naravi močno razširjeni, zlasti v vlažnih tleh. Bolezen se najpogosteje pojavi na krompirju, ki je bil med izkopom ali transportom mehansko poškodovan, saj povzročitelj skozi rane najlažje prodre v tkivo.
Manjše poškodbe so običajno neproblematične, če se krompir po spravilu hitro osuši in shrani v hladnem, zračnem prostoru. Če pa ostane moker ali je shranjen na pretoplem in slabo prezračenem mestu, se začne hitro kvariti. Tkivo postane prosojno, vodeno in razpada. Meso gomolja je mokro, mehko in spolzko, meja med zdravim in obolelim delom pa je jasno vidna. V primerjavi z bakterijskimi gnilobami ta bolezen nima izrazitega neprijetnega vonja. Okužba, ki nastane že na njivi ali ob spravilu, se najpogosteje polno razvije šele v skladišču.
Takšnega krompirja ni priporočljivo uživati, saj je njegova kakovost slaba, okus pa spremenjen. Če je gnilobe malo, poškodovani del globoko odrežite, povsem vodene gomolje pa zavrzite.
Organizmov Pythium se ni treba bati, saj so naravno prisotni v tleh in ob ugodnih rastnih pogojih ne povzročajo večjih težav. Kljub temu je nujno dosledno kolobarjenje. Krompirja ne sadite na isto mesto vsako leto, ampak ga v kolobar vrnite šele po treh ali štirih letih. S tem boste učinkovito zmanjšali kopičenje talnih bolezni.
V prihodnje krompir izkopavajte v suhem vremenu in ga ob tem čim manj poškodujte. Po spravilu naj nekaj časa ostane na zraku, da se osuši in se rane zacelijo. Nato ga shranjujte v temnem in dobro prezračenem prostoru pri temperaturi od štiri do šest stopinj Celzija.
