Začetek radioamaterske dejavnosti v Laškem sega v leto 1946, uradno pa se je takrat Radio klub Partizan Laško v register društev vpisal leta 1955, zato to leto štejejo za uradni začetek delovanja. V istem letu so prejeli tudi dovoljenje za vzpostavljanje zvez na amaterskih radijskih frekvencah.
Na začetku so se radioamaterji v Laškem ukvarjali predvsem s pridobivanjem elektro materiala, da so lahko gradili radijske sprejemnike in oddajnike ter različne napajalnike, saj končnih izdelkov v majhnem mestu, brez razvite primerne industrije za radio in elektro tehniko, ni bilo mogoče dobiti. Ustanovitelji kluba so prvi oddajnik in sprejemnik zgradili iz odsluženih vojaških naprav ter vzpostavili antenske sisteme, ki so omogočili prve zveze. Pozneje, ko je bilo mogoče te naprave tudi že kupiti, so gradili tudi nove sprejemno oddajne naprave. Z izkušnjami in znanjem so se lotili tudi popravila ali nadgradnje profesionalnih naprav, gradnje merilih inštrumentov in podobno, s tem pa dokazali, da je konstruktorstvo pomemben del dejavnosti Radio kluba Laško.
V kritičnih situacijah
Ko se je formirala sprejemno oddajna sekcija, je Radio klub Laško začel vzpostavljati radijske zveze z radioamaterji doma in po svetu. Velik poudarek so dali na izobraževanje mladih, zlasti v višjih razredih osnovne šole, saj je bila to baza novih radioamaterjev. Posebno nalogo so imeli tudi pri usposabljanju vojaških obveznikov za radiotelegrafiste. Vsak vojaški obveznik vezist je moral na leto opraviti najmanj 80 zvez in to v telegrafiji, za kar je radio klub sklenil dogovor s takratnim oddelkom za ljudsko obrambo občine. Leta 1968 je bil sprejet nov statut, s tem pa so dobili tudi ime, od takrat se imenujejo Radio klub Laško.
»Žal ne vemo, kdo je bil prvi predsednik kluba, saj se je dokumentacija med leti 1955 in 1958 izgubila, je bil pa leta 1959 izvoljen za predsednika Jurij Bezgovšek, za njim so to bili še Srečko Vrečko, Alojz Pušnik, Alojz Primon in Andrej Bolčina, zadnjih šest let mu predsedujem jaz,« je povedal Martin Kokotec, ki je sedmi in aktualni predsednik Radio kluba Laško, ki je nedavno obeležilo 70 let obstoja. Ob tem so v Muzeju Laško pripravili razstavo, na posebni svečanosti pa najbolj zaslužnim podelili priznanja. Radioameterji so v Laškem nepogrešljivi na številnih prireditvah, na katerih nudijo tehnično podporo, kar še posebej velja za tradicionalno prireditev Pivo in cvetje ter istoimensko povorko v času tega festivala, ki je brez njih ne bi bilo. Prav tako so pomemben član in člen civilne zaščite in reševanja.
»V današnjem nepredvidljivem času, ko ne vemo, kaj nas čaka jutri, je pomembno, da imamo takšno strukturo, na katero se v primeru kritičnih situacij lahko vedno zanesemo. In radioamaterji zagotovo sodijo vanjo. Sicer pa je 70 let dolga doba, v kateri je tudi tehnologija zelo napredovala. Predstavniki mlajše generacije ne vedo, da so nekateri avtomobili nekoč imeli majhno UKV postajo, ki je v določenem trenutku začela prijazno šumeti, ko je moj oče iskal zvezo, nekateri otroci pa smo zato že takrat bili v stiku z znanostjo in tehnologijo, ko smo gledali antene na strehah, avtomobilih in garažah,« je ob jubileju radioamaterjem polaskal župan Laškega Marko Šantej, ki je tudi sam rasel ob očetu, radioamaterju.
Usposabljali jadralne padalce
Radioklub Laško, katerega ime je S59GCD, je pomembno vlogo odigral zlasti med osamosvojitveno vojno, pa tudi v času covida. Ko so številna društva prenehala delovati, so bili laški radio amaterji zelo aktivni in so se, kljub karanteni, družili prek radijskih valov. »Naša osnovna dejavnost je vzpostavljanje radijskih zvez z radioamaterji doma in po svetu. In z mnogimi smo se v tistem času slišali vsak večer in se družili, kar je mnogim veliko pomenilo,« se spominja Kokotec. Kot je dodal, so sicer imeli v zgodovini tako vzpone kot padce.
Največjega beležijo konec 70. let, ko je število članov tako upadlo, da je bil obstoj društva pod vprašajem. Vodstvo občine Laško se je takrat zavedlo njihovega pomena, zato je konec leta 1978 odredilo, da se Janko Franetič, ki je pri takratnem oddelku za ljudsko obrambo vodil upravne zveze, službo za opazovanje in obveščanje ter del Civilne zaščite, poveže s klubom in poskuša izboljšati razmere tako glede članstva kot prostorske stiske. Prav Franetičeva zasluga je, da so se vsi vojaški obvezniki, razporejeni v enoto upravnih zvez občine Laško in Centra za obveščanje, takrat vključili v Radio klub in se začeli usposabljati za radioamaterje. Leta 1983 je tudi Franetič opravil izpit za radioameterja operaterja in dobil svoj znak S56AFJ. Isto leto je bil imenovan za tajnika, to nalogo pa opravlja še danes. Še posebej aktiven je bil v zadnjem desetletju kot vodja regijske ekipe ARON za Zahodno Štajersko, s sedežem v Celju.
Danes Radio klub Laško šteje 70 članov, od teh je osem radioamaterk. Članov zveze radioamaterjev Slovenije je sicer okoli tri tisoč, še enkrat več je radioamaterjev. »Še posebej smo ponosni na dvanajst radioamaterk, članic vokalne skupine Vodomke, s katerimi smo pred leti sklenili za marsikoga zanimiv sporazum o souporabi naših klubskih prostorov v gasilskem domu Laško, kamor smo se selili leta 2000 in kjer smo še danes. To je dokaz, kako gresta tehnika in kultura skupaj z roko v roki in delujeta v obojestransko zadovoljstvo,« pravi Kokotec. Vodomke so sicer na njihovi slavnostni prireditvi ob 70. letnici, na kateri so zaslužnim članom in drugim podelili priznanja, tudi zapele. Pravijo, da upajo, da bo njihovo »kulturno tehniško zavezništvo« še dolgo delovalo v simbiozi.
Tri tisoč kilometrov daleč
»V radio klub sem prišel, ko je bil ta v popolnem razsulu. Spomnim se, da smo potrebovali veziste, ki sem jih iskal po klubih vse od Zidanega mosta do Radeč. Ko so nam jih dodelili, smo pričeli z njihovim usposabljanjem in leta 1983 smo imeli že več kot 200 članov. Pridružili so se nam namreč tudi jadralni padalci, kinologi in gorski reševalci, ki so pri nas za to opravili izpite,« se spominja Janko Franetič, danes častni član Radio kluba Laško, ki še vedno usposablja nove radioamaterje. Z leti se je zelo spreminjala in napredovala tudi tehnika, ki jo uporabljajo. Nekoč so bile zveze le analogne, danes se vzpostavljajo digitalno. »Smo pa nekoč delali tudi preko meteoritov, utrinkov. Avgusta vsako leto smo usmerili antene v nebo in vzpostavili zveze tudi tri tisoč kilometrov daleč. UKV zveze seveda tako daleč ne sežejo,« je še razmišljal Franetič.
Sicer pa radioamaterjem lahko prisluhne vsak, ki pride na njihovo zvezo, s čimer ni nič narobe. »Mi se vedno pogovarjamo samo o radioamaterstvu, nikoli o politiki,« pove dolgoletni tajnik. Martin Kokotec je dodal še nekaj bistvenega: »Telefoni, ki jih imamo vsi v svojih žepih, lahko v sekundi prenehajo delovati in postanejo neuporabni, medtem ko radioamaterske zveze ne bodo nikoli utihnile.«
Kako pomembno delo opravljajo, je na razstavi poudaril tudi Alojz Primon, še en dolgoletni in nepogrešljiv laški radioamater, ki ureja tudi njihovo spletno stran in mu je občina Laško pred tremi leti podelila bronasti grb za predano delo na področju radioamaterstva in gasilstva.
