Začenši s skladbo Lipa zelenela je, katere besedilo je napisal Miroslav Vilhar, glasbo pa hitmaker Davorin Jenko, torej dva narodnobuditeljska kulturnika iz 19. stoletja, po katerih se tako v Ljubljani kot drugih mestih imenujejo ulice. Lipa zelenela je je ena od silovito sentimentalnih slovenskih skladb z narodnozavedno noto in danes slovi kot emotivni vrh koncerta Akademskega pevskega zbora v Unionski dvorani leta 1941 tik pred nastopom kulturnega molka. Obenem je to še danes nadvse izvajana skladba, vključno s pogrebi. Tudi sicer slovenske ljudske pesmi do pomladi nemalokrat zavzemajo hrepeneč, otožen in negotov odnos. »Prišla bo pomlad, učakal bi jo rad, da bi zdrav, vesel sladke pesmi pel,« v svojem začetku pravi prav tako znana slovenska ljudska pesem, sploh neposredno žalostna pa je Ljuba si pomlad zelena, v kateri pomlad naznanja odhod v vojno.
Specifična slovenska produkcija
Vključno s produkcijo za otroke in skladbami, kot je Zvončki in trobentice, je pomlad v slovenski popularni glasbi, tako zabavni kot narodnozabavni, kjer imata osnovna ansambla, torej Lojzeta Slaka in Slavka Avsenika, več pomladnih skladb, množično tematiziran letni čas. Nenazadnje lahko za pomladno pesem okličemo tudi Tam, kjer murke cveto in še kaj, kar se posredno nanaša na njo. Sodeč po bazi skladb Sazasa je pomlad z več kot 600 skladbami najbolj opevan letni čas. Zimi, ki je na drugem mestu, je posvečenih okoli 400, jeseni še kakih 50 manj, medtem ko je najmanj opevan letni čas v slovenski zabavni glasbi poletje, na katero se nanaša vsega 200 skladb. In po tem je slovenska produkcija specifična.
Že vpogled v južnoslovansko soseščino s pomočjo iskalnika globalne glasbene baze Discogs da drugačne izsledke. Na južnoslovanskem trgu je najbolj tematiziran letni čas poletje, ki mu je namenjenih več kot 4700 naslovov, sledi mu zima s 4313 deli, jesen s 1996 naslovi, medtem ko je pomladi namenjenih dobrih 1000 del, pri čemer je to seštevek vseh žanrov, tako narodnozabavne kot zabavne glasbe. Na temo pomladi torej združene južnoslovanske sile kljub narodnim uspešnicam, kot je sevdalinka Sneg pade na behar na voče ali Đurđevdan, ki se s figuro pomladi začne, pri neposrednem omenjanju pomladi komajda premagajo slovensko pomladansko produkcijo, ki tudi v bazi Discogsa šteje vsega nekaj manj kot 600 naslovov. Južnoslovanska zakladnica pomladnih skladb se kanček poveča, ko se ji prištejejo skladbe o različnem pomladnem cvetju, sploh pa o »jorgovanih« ali španskem bezgu. Seveda s skladbo Ulica jorgovana hrvaškega pevca Darka Domijana na čelu, ki je po nekaterih virih davno pokojen, dejansko pa še vedno živ. Izmed južnoslovanskih pomladnih hitov velja omeniti vsaj še skladbi Nekako s kraja prolječa zasedbe Crvena jabuka oziroma Kemala Montena in April u Beogradu Zdravka Čolića.
Zaostaja le jesen
O pomladi so skladali in pesnili malodane vsi vidnejši slovenski avtorji vključno z Bojanom Adamičem, Jožetom Privškom, Juretom Robežnikom ter Gregorjem Strnišo, Elzo Budau in Dušanom Velkaverhom, če omenimo zgolj te tri za slovensko popevko bistvene besedilopisce. Vsi so večkratni avtorji pomladnih del, sta pa prvenstvo bržkone osvojila skladatelj Borut Lesjak in Fran Milčinski - Ježek kot avtor besedila za elegantno swing skladbo Ne čakaj na maj, ki je bila naslovna skladba istoimenskega filma iz leta 1957, zapela pa jo je Zlata Ognjanović. Velja dodati, da je Ne čakaj na maj nadaljevanje filma Vesna, ki je takisto pomladni film, saj slovansko ime Vesna dejansko pomeni pomlad, tudi čas dogajanja v njem je pomlad oziroma konec šolskega leta. Na nek način velik del slovenske popevke zveni pomladno pražnje, čeprav marsikatera skladba pomladi neposredno ne omenja. Tak primer je Na vrhu nebotičnika dvojca Robežnik - Strniša, med najbolj neposredne primere pa gre šteti Ljudje pomladi in Sonce pomladi, dve skladbi iz nabora skupine Pepel in kri oziroma Dejvija Hrušovarja kot avtorja. Kot specialist za pomlad se izkaže koroški kantavtor Marijan Smode, ki ima Ko bo prišla pomlad, Ko se pomladi vračajo, Ko prišla bo spet pomlad, Ni več sanjavih pomladi, Za naju bo pomlad vedno cvetela, za povrh pa še Zvončki in bele mačice. Na pomlad je vezana tudi Daleč je za naju pomlad, ena ključnih skladb Smodetovega mlajšega kolega Adija Smolarja, če omenimo le bolj prepoznavne, imajo skladbe, posvečene Slovencem najljubšemu letnemu času, še Big Foot Mama, Pero Lovšin, Hamo & Tribute 2 Love oziroma marsikdo drug.
Tudi na angleškem govornem območju je pomlad šele tretji najbolj opevan letni čas oziroma bistveno manj tematizirana od vodilnega poletja in prav tako od zime. Le jesen zaostaja za njo, kot je že bilo rečeno, pa nabor najbolj prepoznavnih pomladnih skladb anglosaške produkcije ni spektakularen. Pomlad enostavno ne premore tako udarnih uspešnic, kot sta Summertime G. Gershwina in California Dreaming kot eni najbolj razvpitih skladb o zimi. Tako med najbolj prepoznavne pomladne skladbe spadajo Here comes the sun skupine The Beatles, Waiting For The Sun skupine The Doors oziroma I Can See Clearly Now ameriškega pevca Johnnyja Nasha, ki ji je sloves utrdil jamajški pevec Jimmy Cliff s priredbo, ki jo je proslavil film Ledene steze o jamajški bob ekipi iz leta 1993. A tudi to skladbo lahko le pogojno razumemo kot pomladno, saj pomladi kot take besedilo ne omenja, bleščeč sončen dan, ki ga opeva refren, pa se lahko zgodi tudi v kakem drugem letnem času. Ne, vsaj slovenskim kriterijem za pomladno pesem tudi ta skladba ne more zadostiti.
