Po koncu letošnje evrovizijske popevke se razpravlja o razkoraku med voljo življa, ki je izbralo finsko skladbo, in voljo strokovnih žirij, ki so izbrale Švedsko, prav tako dodatne obravnave je deležna odločitev slovenske žirije, ki je največ točk namenila Italiji, ničesar pa ni dala Srbiji in Hrvaški, kar je v sosedstvu izzvalo ogorčenje. Sosedi veljata za tradicionalni zaveznici in tudi Vanja Vardjan, urednik razvedrilnega programa na RTV Slovenija, s katerim smo se pogovarjali, se boji, da to ni najbolj strateško in daljnovidno vedenje, vendar obenem poudarja, da se je žirija odločala po lastni volji in da je tako edino prav.

Kako bi ocenili letošnje evrovizijsko tekmovanje v Liverpoolu?

Zelo sem zadovoljen s tem, kar so naredili Joker Out. Nikdar se še ni toliko naredilo pri promociji. Bili so vsepovsod, vsa Evropa ve za njih, kar je precej zasluga njih samih in njihove ogromne motiviranosti ter lastnih resursov, pri čemer je bil dogovor, da so del naše ekipe, da torej sodelujemo, in sodelovali smo dobro.

Skladba je bila posneta v Nemčiji. Zakaj tam?

Sami so se tako odločili, potem ko so sklenili dogovor z enim od velikih svetovnih založnikov, katerega imena ne smem izdati, ker je to njihova stvar. Založba jim je dala nekaj različnih možnosti za snemanje in odločili so se za Hamburg, še vedno pa so šli tja s svojimi ljudmi. Mislim, da se to v zvoku sliši, da je skladba posneta nekoliko drugače, bolj udarno.

Letos ni bilo prvič, da je skladbo izbrala RTV Slovenija, obenem se to zdi trend tudi drugod v Evropi?

Na tak način je bila izbrana že Hannah Mancini leta 2013, vendar je bil tisti poskus neuspešen. Letos je bilo 15 skladb, ki so jih izbrale RTV-hiše. Ta praksa se vse bolj uveljavlja, kajti izbirni festivali vsi stanejo, sploh ko gre za nas, nam pa tak festival pobere denar za promocijo skladbe, zato se je treba odločiti, kaj je koristnejše. Velike države trošijo milijone, pa se jim prav tako dogajajo neuspehi. Ampak tak je svet zabave. Ali se ga greš ali pa ne.

Verjetno se vam je odvalil kamen od srca, ko so se slovenski predstavniki uvrstili v finale?

O tem smo bili prepričani.

Čeprav so jih oznanili zadnje?

Tudi Majo Keuc ter Gašperja in Zalo so oznanili kot zadnje. Joker Out so bili v polfinalu, kjer so odločali samo glasovi občinstva, peti.

Prireditev v Liverpoolu je trajala dva tedna, kar se zdi za festival veliko.

Gre za največjo vsakoletno glasbeno prireditev na svetu. Tudi turneje največjih zvezdnikov niso podprte s toliko tehnike in resursov, kot je evrovizijska popevka. Za tiste, ki jo ustvarjajo, gre za projekt, ki traja štiri mesece, prvi sestanki se začnejo že oktobra.

Je bila minula prireditev v tehnološkem smislu res najboljša do zdaj?

Stvari se nadgrajujejo in vsako leto naredi ​ Evrovizija korak naprej, razen morda v Italiji, kajti Italijani tradicionalno ne poudarjajo toliko tehnologije kot emocijo.

Letošnji vtis je, da izvajalci niti niso več nastopali za občinstvo v dvorani, ampak za kamere. Kot da je šlo za izvajanje videospotov v živo?

Takšna tendenca se je začela v času pandemije, ko so glasbeniki pripravljali žive nastope pred kamerami, iz česar je nastala kombinacija odrskega in spotovskega nastopanja.

Po katerih kriterijih ste se odločili za Joker Out oziroma kdo je še bil v igri?

Neki kriterij je bila Popevka tedna na Valu 202 oziroma to, kdo je tam največkrat zmagal, ker popevka tedna se zdi presek tako kakovosti kot tega, da gre za izvajalce, ki imajo neki položaj na terenu. Mislim, da bi Popevka tedna lahko bila zgled tega, kako pristopati tudi k evrovizijski popevki.

Gre to razumeti, da bo Popevka tedna tudi v prihodnje kriterij?

Ne morem tega reči, ker je to vprašanje za Val 202, ki letos ni bil vključen v neposredni izbor, so pa dali svoje mnenje.

Torej ni nujno, da boste tudi za prihodnje leto popevko spet izbrali vi?

Ne, ni nujno. Čeprav vsa Slovenija misli, da so Hrvati za nas glasbeni geniji, smo bili v zadnjih letih večkrat v finalu kot oni in, kar zadeva uvrščanje v finale, je Slovenija nekje v zlati sredini. Ne glede na način izbora. Zalo in Gašperja je izbralo ljudstvo. Ker smo država s šibko diasporo, smo si želeli, da bi odločale žirije, ki pa so se izkazale za pristranske, sploh letos se postavlja vprašanje o njihovi smiselnosti, saj je bil njihov izbor Švedske v popolnem nasprotju z glasovi ljudstva, po katerih je zmagala Finska. Mi, ki smo bili v dvorani, smo ob finskem porazu lahko čutili obče razočaranje. Daleč najbolj je tako v dvorani kot med glasbeniki zažgal finski predstavnik, prav tako me je veselilo, da so tudi ob nastopu Joker Out vsi, tako občinstvo kot glasbeniki, plesali.

Evrovizijsko tekmovanje je pred leti delovalo, da je v zatonu, te čase pa kaže znake oživitve. Kako pravilna je ugotovitev, da je tako zato, ker v sodobnem morju informacij evrovizijska popevka predstavlja še enega zadnjih konvencionalnih oziroma obče sprejetih kanalov za promocijo glasbe?

Dva vzroka sta za to. Prvi je, da gre za tekmovanje in da gre za neke vrste evropsko prvenstvo v glasbi, pri čemer je polfinale mogoče razumeti kot kvalifikacije v nogometu, finale pa kot zaključni turnir. Drugi vzrok je, da je tekmovanje postalo všeč mladim. Delež mlajših gledalcev je postal enak deležu starejših; včasih ni bilo tako. Ne čudi, da je sponzor Eurosonga Tiktok, kot tudi ne, da so Američani kupili licenco.

Po teoriji zarote je Švedska letos zmagala, da bi bila prihodnje leto ob 50. obletnici zmage skupine Abba prireditev tam?

Tega ne morem potrditi, lahko pa ponudim osebni vtis, da se je za to delalo.

Slovenska žirija je 12 točk dala Italiji, nobenih točk pa Srbom
ali Hrvatom, ki so vendarle tradicionalni slovenskih zavezniki. Ni to nespametno?

Ko vsako leto na novo imenujemo strokovno komisijo, se v njeno delo ne vmešavamo. Morda je kje drugje drugače, pri nas ne. Obenem je treba vedeti, da se glasovanje slovenske žirije ni bistveno razlikovalo od drugih, so pa mnoge žirije pri dajanju nižjih ocen glasovale taktično. Kar lahko rečem, pa je, da mi je žal, da neki glasbenik ne pomisli, da bo neki njegov kolega naslednje leto zaradi takšnega glasovanja morda prikrajšan pri državah, ki veljajo za naše tradicionalne zaveznike. Osebno mi je žal, da se je tako izteklo, a kot rečeno, na odločitve žirije ne vplivamo in tako je edino pravilno.