Po nesreči zasebne podmornice Titan, ki naj bi se spustila do razbitin Titanika, so najprej oživele speče teorije o potopitvi Titanika. Predvsem dve izmed njih. Prva je, da na dnu morja ne počiva Titanik, ampak Olympic, sestrska ladja podobnih dimenzij, podobnega volumna in oblike. Britanska družba White Star Line je v ladjedelnici v Belfastu dala med letoma 1911 in 1915 namreč zgraditi tri ladje podobnih oblik in velikosti. Olympic je izplul leta 1911, leta 1912 Titanik, Brittanic pa leta 1915. Vse tri so bile dolge 269,1 metra, za vsega nekaj tisoč so se razlikovale po registrskih tonah. Angleška družba jih je zgradila z ambicijo, da bi posegla po modrem traku, naslovu najhitrejše ladje na svetu.
V tistih letih je tekmovanje potekalo predvsem med nemškimi in britanskimi ladjami, ena od teorij potonitve Titanika pa je tudi, da naj bi ga torpedirala nemška konkurenca. Čeprav leta 1912 še ni bilo prve svetovne vojne, v primerjavi z letom 1915, ko so Nemci res torpedirali Lusitanio, prav tako nekdanjo prvakinjo, ki je leta 1908 osvojila modri trak. Tako naj bi Olympic namesto Titanika potopili zaradi zavarovalniške prevare, za raboto pa naj bi stal John Pierpont ali J. P. Morgan, ekonomsko najmočnejši Američan svoje dobe oziroma največji bankir ZDA, ki je umrl leta 1913. Morgan je bil lastnik White Star Line, imel je tudi rezervirano mesto na Titaniku, a se je potovanju odpovedal vsega nekaj ur pred izplutjem.
Večinski lastnik ZDA
J. P. Morgan je bil potomec Milesa Morgana, Valižana, ki je, namesto da bi doma sledil utrjeni poti očeta, ki je sedel v velškem parlamentu, leta 1628 s tremi brati odplul v ZDA. Tja so prišli s povsem z drugo startno osnovo kot večina prišlekov in leta 1676 je Miles že poveljeval vojski kolonistov, ki je pobila približno 8000 Indijancev, ko so se uprli, ker so jim kolonisti zasegli vso zemljo. J. P. je bil osma generacija Morganov, že njegov oče in ded, ki je prvi vložil denar v bančništvo in zavarovalništvo, sta bila milijonarja, medtem ko je J. P. postal malodane večinski lastnik ZDA oziroma stvaritelj ameriških industrijskih in bančno-finančnih monopolov. Napoleon Wall Streeta, najmočnejši Američan, utemeljitelj ameriške zlate rezerve, ko je ob finančni krizi leta 1907 prinesel v državno blagajno za tedanjih 67 milijonov dolarjev zlata, da bi utrdil ameriški dolar.
Številne teorije
Da se ga sumi, da je potopil Titanik, izhaja iz tega, da so bili Morganovi zavarovalniški magnati. Vendar pa je malo verjetno, da bi namerno potopili ladjo, ki so jo zgradili s tolikšnimi ambicijami. Tudi druga teorija je vezana na Morgana, motiv pa naj bi bil znebiti se opozicije, ki je domnevno nasprotovala ustanovitvi ameriške centralne banke oziroma federalne rezerve, ki je bila dejansko ustanovljena decembra 1913. Finančna kriza leta 1907 je Morgana in somišljenike navedla na idejo centralizacije bančništva, s Titanicom pa naj bi potonili nasprotniki reforme. Predvsem se omenja tri, in sicer magnata Johna Jacoba Astorja IV., Benjamina Guggenheima in Isidorja Strausa, vendar pa doslej še nihče ni predstavil dokazov, da bi ta trojica res bila opozicija Morganovim idejam. Astor in Guggenheim nikdar nista javno govorila o projektu, medtem ko ga je Straus celo javno podprl. Aktualne teorije torej trdijo, da je Titan razpadel, da bi ne odkrili pravih razlogov za potonitev Titanika.
