Izmed fraz skupine The Beatles se v konkurenci najbolj razvpitih kitarskih rifov praviloma pojavlja Ticket to ride, od The Rolling Stones seveda Satisfaction, od Black Sabbath Paranoid, od Metallice Master of Puppets, vedno visoko uvrščene so tudi fraze iz skladb, kot so You really got me zasedbe Kinks, Sunshine of your love zasedbe Cream in Whole lotta love skupine Led Zeppelin. Še bi se dalo naštevati prepoznavne kitarske domislice, a v večini anket in naborov zmaguje kitarska fraza iz skladbe Smoke on the water, angleške hard rock zasedbe Deep Purple. Skladbe, ki je bila sicer posneta leta 1972, a se je na lestvice prebila poleti 1973, torej pred petdesetimi leti.
Požar v kazinoju
Skupina Deep Purple, ki ob Led Zeppelin in Black Sabbath velja za pionirsko hard rock oziroma heavy metal zasedbo, je bila ustanovljena leta 1968, prvi pevec je bil Rod Evans. Njegov je glas v skladbi Hush, s katero se jim je leta 1968 uspelo prebiti na četrto mesto lestvice in še danes velja za zimzeleni napev. A Deep Purple so od samega začetka zasedba z nestanovitnim članstvom. Njihov najprepoznavnejši vokalist Ian Gillan je to postal leta 1969, ena prvih skladb, v kateri je prispeval svoj glas, pa je bila Child in time iz leta 1970. Ta je sicer dobeseden prepis inštrumentalne skladbe Bombay Calling sanfranciške psihedelične hipi zasedbe It's a beautifull day, sicer najbolj znane po ultimativni hipi himni White bird. Angleži so jo vseeno podpisali kot svojo, do tožbe pa ni prišlo domnevno zato, ker je bilo tožiti v tistih časih še »hipijevsko« nespodobno, obenem pa Deep Purple nikdar niso tajili izvora skladbe.
Gillan je bil v prvi fazi – do vrnitve v zasedbo leta 1984, pa potem še enega odhoda in še ene vrnitve – vokalist vsega tri leta, med letoma 1970 in 1973. V tem obdobju je nastala tudi Smoke on the water, skladba, inspirirana s požarom v kazinoju v švicarskem mestu Montreux, ki se je zgodil 4. decembra 1971. Zgodba je obče znana. V dvorani kazinoja je imel koncert Frank Zappa s svojimi Mothers of Invention, Deep Purple pa so imeli namen v taistem prostoru snemati svojo ploščo. V kazinoju je bila namreč predvidena prenova in preden bi začeli dela, so Deep Purple hoteli izkoristiti prostor. Na koncertu je bilo približno 2000 ljudi, do požara pa je prišlo potem, ko je obiskovalec v strop, ki je bil obložen s trstiko, ustrelil izstrelek iz signalne pištole, kar je zanetilo ogenj. Storilec je bil domnevno Zdeněk Špička, tedaj 22-letni čehoslovaški begunec, za katerim je bila izdana tiralica, vendar mu je uspelo pobegniti, njegova poznejša usoda pa ostaja neznanka do dandanes. Če bi bil še živ, bi vsaj v teh časih bržkone že poskusil pridobiti kak všeček s svojo pojavitvijo, pa se to ni zgodilo. V požaru sicer nihče ni umrl.
Deep Purple so ostali brez prostora za snemanje, medtem ko so tovornjak oziroma potujoči studio, ki so si ga sposodili od The Rolling Stones in je bil parkiran ob hotelu ter je za las ušel zubljem, še imeli. Stežka so našli prostor v lokalnem gledališču, od koder so bili kaj kmalu pregnani zaradi prevelikega hrupa, nakar so jih sprejeli v hotelu, ki je bil prazen in katerega hodnike so spremenili v prostore za igranje. A prav Smoke on the water je edina skladba z albuma Machine head, ki je deloma še posneta tudi v teatru. Po uspehu skladbe in v kontekstu dogodka so Deep Purple v Montreauxu dobili spomenik, v kazinoju pa kot del dekoracije prikazujejo note slavnega kitarskega obrazca. »Fascinantno pri tej skladbi in kitarskem rifu Ritchieja Blackmora je, da se ga ni domislil kdo prej. Je namreč tako veličastno enostaven in čudovito izpolnjujoč,« je o skladbi, ki se je tudi članom zasedbe sprva zdela preveč enostavna in jim je niti ni bilo ljubo izvajati, dejal Ian Paice, bobnar Deep Purple, ki je kitarskemu obrazcu dodal bistveni del: uvodno ritmiziranje po čineli, ki najavlja vključitev drugih inštrumentov in prav tako spada med najprepoznavnejše obrazce v konkurenci rock bobnanja.
Zaščitni znak
Ritchie Blackmore sicer pravi, da je navdih za rif dobil iz 5. simfonije Ludwiga van Beethovna, ki da jo je obrnil in tone poiskal v vzvratnem zaporedju oziroma da je podstat harmonije v srednjeveški glasbi, ki jo ima Blackmore pregovorno rad: »V bistvu gre za interpretacijo Beethovna in dejansko mu dolgujem precej denarja. In ne, nikdar se ga nisem naveličal igrati. Izvrsten rif je. Presrečen sem, da sem se ga spomnil.«
Skladba Smoke on the water ni bila favorit plošče Machine head, ki je izšla leta 1972. Deep Purple so najprej poskusili občinstvo prepričati s skladbama Never before in Highway star, šele maja 1973 so izdali tudi malo ploščo s Smoke on the water, ki je poleti istega leta na ameriški lestvici pristala na četrtem mestu, posledično pa se je povečala tudi prodaja albuma. Skladba Smoke on the water resda nikdar ni posegla po samih vrhovih lestvic, kar Deep Purple ni uspelo niti s kako drugo skladbo. Tudi njihov prvi hit Hush je bil le na četrtem mestu, je pa Smoke on the water postala njihov zaščitni znak oziroma velja za skladbo, ki je množično navdihnila mladež, da je začela igrati kitaro.
Odigrati Smoke on the water na eni struni zna tudi nemalokdo, ki kitare niti ne igra, prav zato pa se je skladbe skozi leta oprijela stigma, da gre za nadležno rockersko preproščino, ki je ima živelj polna ušesa, če že ne antiintelektualistično gesto, čeprav pravilno, tako kot je to zastavil kitarski bog Ritchie, izvesti Smoke on the water ni najlažji opravek. Sploh v trgovinah z inštrumenti oziroma kitarami spada med malodane prepovedane skladbe, podobno kot velja tudi za uvodno frazo iz Stairway to heaven skupine Led Zeppelin, ki je po priljubljenosti med mladimi kitaristi konkurenčna hitu Deep Purple. A rockerske sile, zavezane izročilu skladbe, se ne dajo. Leta 2009 jo je v Wroclavu na Poljskem hkrati zaigralo 6346 kitaristov, kar je svetovni rekord svoje vrste. Malodane vsi obiskovalci koncerta so s seboj prinesli kitare, in čeravno so bile akustične, sodelovali v izvedbi. Ljubko.
