To je bila skladba, ki se je prodajala po 40.000 kopij na minuto, ki je obrnila svet in dala pospešek beatlomaniji, pop glasbenemu sledništvu, kakršnega pred tem ni bilo zaznati, čeravno so dekleta že v 19. stoletju kradla prtičke, s katerimi si je Franz Liszt, madžarski skladatelj in pianistični zvezdnik, v kavarni obrisal usta.
Delček besedila »yeah, yeah«, ki se pojavi v refrenu skladbe She loves you, je postal legitimacija The Beatles in njihovih privržencev, naj se pa od »yeah« poletja 1963 vrnemo še nekaj mesecev nazaj. The Beatles so nastali leta 1960, njihov prvi avtorski hit Love me do pa je izšel jeseni 1962. Pesem Love me do je doživela zgolj zmeren uspeh, saj se je na angleški lestvici oziroma v časopisni publikaciji Record Retailer, ki je objavljala podatke o maloprodaji plošč, prodajne številke pa so bile osnovni kriterij razvrščanja, uvrstila na 17. mesto. Tiste čase sta v Angliji sicer obstajali še dve drugi podobni lestvici pod okriljem časopisov New Musical Express in Melody Maker, na vseh pa so vse leto 1962 vladali še predbeatlesovski izvajalci, kot so Elvis Presley, Cliff Richard oziroma The Shadows, Roy Orbison, The Everly Brothers in Ray Charles.
Velika razlika
Čeravno danes kdo med njimi in The Beatles niti ne opazi razlike in se mu zdi vse skupaj podobno, pa ni bilo tako. Zgodovina pop glasbe pozna čas pred pojavom The Beatles in čas po tem. Nihče od prejšnjih prvakov pop glasbe, razen seveda temnopoltih rock'n'rollerjev, kot je bil Little Richard, ni kričal, tresel z glavo oziroma proizvajal zvokov, ki so v primerjavi s tedaj uveljavljenimi standardi orkestracije zveneli kot prostodušen hrup. Kdo bi rekel celo punk. Inštrumentalisti v pop kot tudi rock'n'roll zasedbah tistega časa so praviloma vsaj nekaj malega vedeli tudi o jazzu. The Beatles z jazzom niso imeli nič. Bili so prvi neposredni potomci rock'n'rolla.
Po drugi strani 17. mesto popevke Love me do ni bil zanemarljiv uspeh in predvsem George Martin, vodja založbe Parlophone, ki je leta 1962 z The Beatles podpisal pogodbo, jih je takrat spodbujal, da naj posnamejo album. Najprej so januarja 1963 izšli z malo ploščo s skladbo Please, please me, s katero so prvič segli po vrhu na lestvicah Melody Makerja in New Musical Expressa, ne pa tudi na lestvici Music Retailerja, zato se Please, Please Me ne šteje med njihove uradne prvouvrščene uspešnice.
Pod skladbo Please, Please Me sta se podpisala John Lennon in Paul McCartney, a je bila pretežno Lennonova zamisel, navdahnjena s skladbo Roya Orbisona Only the lonely; zanimiva podrobnost je, da je Martin želel, da posnamejo priredbo How do you do it Mitcha Murraya, medtem ko so The Beatles vztrajali, da bodo nastopili z lastno skladbo. »Da, How do you do bi lahko bila uspešnica, vendar pa se s takšno skladbo ne bi mogli vrniti v Liverpool,« je ob priložnosti razložil Paul McCartney. A Please, Please Me se je Martinu zdela dolgočasna, kajti v prvi različici je bila počasna skladba. Na njegov predlog so jo pospešili, obstajajo pa vsaj tri posnete verzije. Torej počasna, druga, ki so jo posneli 11. septembra 1962 in na kateri še ni bobnal Ringo Starr, temveč škotski studijski bobnar Andy White, ter tretja iz novembra 1962. V vsakem primeru je svetovno zaslovela verzija z ustno harmoniko, po kateri je skladba prepoznavna. A še danes obstaja pomislek, da v obče znani skladbi ne bobna Ringo Starr, ampak White, kar (seveda) trdi tudi on sam.
Ko jim je v začetku leta 1963 uspel začetni preboj, so se The Beatles, ki so bili do tedaj znani zgolj v Liverpoolu in Hamburgu, odpravili na prvo angleško turnejo, v prostem dnevu 11. februarja 1963 pa so prišli v studio Abbey Road v London posnet album z istim naslovom Please, Please Me. Deset od štirinajstih skladb na plošči so posneli v 585 minutah ali slabih desetih urah, kar velja za najbolj učinkovito izkoriščenih deset studijskih ur v zgodovini pop glasbe.
Najprej so dopoldne na trak zabeležili There's a place in I Saw Her Standing There, nato so med odmorom za kosilo ostali v studiu in povadili, po njem pa v popoldanskem terminu posneli A Taste of Honey, Do You Want to Know a Secret in Misery, potem pa v večernem terminu še Anna (Go to Him), Boys, Chains, Baby, Twist and Shout, It's You in Hold Me Tight, ki pa ni prišla na prvi album iz marca 1963, ampak na naslednjega With the Beatles, ki je izšel konec leta 1963, večidel pa je bil posnet septembra 1963.
Albumi kot redkost
Izdajanje glasbe v obliki albumov je bilo v pop glasbi v tistih časih redkost in ne pravilo. Veljalo je, da najstniki ne kupujejo albumov. The Beatles so to pravilo ovrgli. S ploščo so za 30 tednov zasedli prodajni vrh albumov v Veliki Britaniji, s prvega mesta pa je Please, Please Me konec leta 1963 izrinila prav tako njihov album With the Beatles, na katerem je bila med drugim skladba All My Loving. Tekmovali so sami s seboj.
Vmes se je tudi že zgodila beatlomanija, ki se je kot novinarski izraz uveljavila jeseni 1963. Ne samo zaradi Please, Please Me. Zgodili sta se vsaj še dve prelomni skladbi. Takoj po izidu prvega albuma so aprila izdali dodatno malo ploščo, na kateri je bila skladba From Me to You, ob Love Me Do in Please, Please Me še ena od skladb z ustno harmoniko, ki je postala njihova prva uradno priznana številka ena v Angliji. Torej prva na vseh treh lestvicah. Nastala je v hotelski sobi na angleški turneji, marca 1963 pa so jo posneli v šestih poskusih. »Dajali so vtis neizčrpnega vira dobrih skladb,« je dejal Martin.
Ko so se julija 1963 lotili snemanja skladbe She Loves You, po kateri so jih nekateri poimenovali Yeah Yeahs, so se na ulici pred studiom že pojavile najstnice, pred izidom 23. avgusta pa je bilo oddanih 500.000 rezervacij za nakup plošče. Ta je nemudoma zasedla vrh lestvic, premagala jo je šele I Want to Hold Your Hand, ki so jo posneli oktobra 1963, tako v Angliji kot ZDA je izšla konec leta 1963. S slednjo so se februarja 1964 prvič na vrh povzpeli tudi v ZDA, februarja so tudi prvič nastopili v oddaji Eda Sullivana, ki si jo je ogledalo 70 milijonov Američanov, kar do danes spada med tri nastope z najštevilnejšim TV-občinstvom v zgodovini televizije v ZDA. S prestopom v ZDA je beatlomanija doživela nove razsežnosti.
