Pri raziskovanju kitov in delfinov igra ključno vlogo zmožnost prepoznavanja posameznih osebkov. Če raziskovalci vedo, kdo je kdo med delfini ali kiti, lahko s tem med drugim spremljajo njihove migracije, ugotavljajo, kakšna je njihova socialna struktura in, kar je še najbolj pomembno, koliko jih je. Mnoge vrste kitov in delfinov na svojih telesih nosijo različne naravne oznake, po katerih je osebke možno ločiti med seboj – kot prstni odtis ali obraz pri ljudeh. Mnoge vrste delfinov, vključno z velikimi pliskavkami ob slovenski obali, je možno prepoznavati po naravnih oznakah na hrbtnih plavutih. Nekatere druge vrste, kot je denimo kit grbavec, je možno prepoznavati po naravnih vzorcih na spodnji strani repne plavuti. Tej metodi rečemo fotoidentifikacija, saj raziskovalci živali fotografirajo in jih na podlagi fotografij naravnih oznak identificirajo.
Model za večvrstno identifikacijo kitov in delfinov
Toda natančno pregledovanje več tisoč fotografij je naporno in zamudno delo. Znanstveniki morajo poskrbeti, da imajo čim večji nabor ustreznih fotografij. Hkrati mora biti identifikacija osebkov natančna in zanesljiva, če želimo, da so ti podatki zanesljivi in uporabni. V zadnjih letih je prišlo do velikega napredka na področju uporabe umetne inteligence za individualno identifikacijo človeških obrazov in različnih živali, vendar je za vsako vrsto treba razvijati nove modele. V novi raziskavi pa je 56 raziskovalcev s šestih celin združilo moči in razvilo novi model za večvrstno identifikacijo kitov in delfinov. V raziskavo je bilo vključenih kar 25 vrst kitov in delfinov z vsega sveta, med drugim tudi velike pliskavke iz Tržaškega zaliva, ki jih že več kot 20 let proučuje društvo Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce.
»Z vidika varstva populacij je zelo koristno, če lahko prepoznamo iste osebke v daljšem časovnem obdobju, saj lahko vidimo, katera območja posamezni osebki uporabljajo,« je povedal Philip Patton, doktorski študent na Univerzi na Havajih in vodilni avtor raziskave. »Prav tako lahko s temi informacijami ocenjujemo velikost populacij in njihov trend,« pa je dejal Tilen Genov iz društva Morigenos in soavtor raziskave ter dodal, da je model, ki so ga z raziskovalci razvili, zasnovan na tehnologiji prepoznavanja človeških obrazov. Izkazal se je za zelo zanesljivega, ne zgolj za eno vrsto, temveč za več različnih vrst kitov in delfinov.
Delo bo učinkovitejše in hitrejše
»Ta nov pristop k identifikaciji kitov in delfinov bo vplival na učinkovitost procesiranja fotoidentifikacijskih podatkov na globalni ravni« je pojasnil Genov in dodal: »Pomagal bo tudi pri našem delu tu, v severnem Jadranu, saj bo z avtomatizacijo procesiranja podatkov naše delo učinkovitejše in hitrejše.« Prav tako bo model možno aplicirati na druge vrste živali, tako morske kot kopenske. Model je prosto dostopen v obliki kode na repozitoriju GitHub in v obliki grafičnega uporabniškega vmesnika na Happywhale.com. Društvo Morigenos delfine v Tržaškem zalivu in okoliških vodah proučuje od leta 2002, s poudarkom na raziskavah velikosti in razširjenosti populacije, vedenja, socialne in genske strukture ter vplivov človeških aktivnosti na delfine, prav tako pa sodeluje pri proučevanju kitov in delfinov drugod po svetu.
