Za prvi zametek združevanja vinogradnikov v Goriških brdih velja dogajanje v letu 1922, ko so Brda prišla pod Italijo in je 38 kolonov oziroma svobodnih kmetov ustanovilo prvo zadrugo v Brdih ter se tako uspešno upiralo gospodarskim in političnim pritiskom. Od fevdalnega gospoda so odkupili 230 hektarjev zemlje. Po vojni leta 1955 je nastalo Zadružno vinarstvo Brda in začelo na Dobrovem graditi novo klet, dve leti kasneje pa so v takrat sila sodobni kleti sprejeli prvi pridelek grozdja. Danes je Klet Brda največja vinska klet v Sloveniji in največja izvoznica slovenskih vin. Na leto v briški kleti napolnijo približno šest milijonov steklenic vina, kar je več, kot jih napolnijo vsi drugi vinarji v Brdih skupaj. Za zgled si jim nadvse uspešne zadružne kleti v Trentinu in Zgornjem Poadižju, ki so motor razvoj teritorija.
Zelo težko je najti ljudi
za pomoč v vinogradu
Čeprav je v začetku devetdesetih let kar precej članov iz nekdanje vinogradniške zadruge v Goriških brdih stopilo na lastno pot in ustvarilo prepoznavne blagovne znamke vin, ki so cenjene tudi v svetovnem merilu, jih večina še vedno prisega na tradicionalen model zadružništva. Med njimi so Šfiligojevi iz Dolnjega Cerovega v bližini Kojskega – 90-letni Stanislav, sin Aleks ter vnuk Matej z družino. Pred 60 leti je bil Stanko eden prvih, ki so z buldožerjem obnovili vinograde, in že od takrat je kmetija znana po inovativnosti. Na 11 hektarjih pridelujejo praktično vse sorte, ki tod uspevajo, razen rebule, ker za pridelavo te sorte, ki je Brda proslavila v svetu, nimajo primernih lokacij. Za standardne kakovosti grozdja zaradi pomanjkanja trgačev na kmetiji eksperimentirajo tudi s strojem, prilagojenim za obiranje na terasah, ki je edini take vrste v Sloveniji, grozdje za višje linije vin pa še vedno obirajo ročno. »Če smo pred desetimi leti lahko dobili tudi 20 trgačev, dandanes to ni več mogoče. Pa tudi vremenske razmere so za obiralce zato, ker so trgatve že tudi mesec bolj zgodaj kot nekoč, postale neznosne. Grozdje se lahko obira le od pete do enajste ure zjutraj,« razlaga Aleks Šfiligoj. Sin Matej Šfiligoj, ki je letos postal mladi prevzemnik kmetije, je prav tako prepričan, da zadružništvo nikakor ni preživeta socialistična forma. »Če si zadružnik, se zate, ko se grozdje obere, sezona praktično konča. Če si vinar, pa se praktično šele začne, saj moraš najprej pridelati dobro vino, nato pa ga tudi znati prodati. Ker sva na kmetiji praktično sama z očetom, je to najboljša možnost. Iti na svoje je vedno dvorezen meč. Danes vidimo, da je v Brdih zelo uspešnih vinarjev malo in da je ponudbe vin veliko več kot povpraševanja po njih,« pravi mladi prevzemnik, ki še doda, da nekaj malega vina za lastno uporabo sicer pridelajo v lastni kleti, bolj za ohranjanje tradicije, in da se to vino popije v domačem krogu.
Bolj kakovostno grozdje,
višja odkupna cena, boljše vino
Med mlado gardo vinogradnikov, ki so prevzeli nase odgovornost za družinsko kmetijo, spada še Jan Tronkar. Tudi njegova družina diha skupaj z zadružno kletjo že vse od nastanka zadružništva v Brdih. Dedek je bil eden izmed ustanoviteljev zadruge, oče in pokojni stric aktivna člana, mama pa je bila deset let tajnica direktorja. Danes Tronkarjevi gospodarijo na slabih 12 hektarjih vinogradov, razkropljenih po okoliških gričih in dolinah, kmetija pa stoji v Gornjem Cerovem. V zadnjih desetih letih so se aktivno lotili obnavljanja in širjenja vinogradov, da bi z novim načinom sajenja in znanjem, ki jim ga nudi svetovalna služba, še dodatno izboljšali kakovost grozdja. »Dandanes tako za nas pridelovalce kot za enologe v kleti ni več važna količina pridelanega grozdja na trto kot nekoč, temveč kakovost, ker je odkupna cena za kakovostnejše grozdje višja, v kleti pa iz bolj kakovostnega grozdja lahko pridelajo boljše vino. Skupaj s svetovalno službo izbiramo sorte, ki na določenih legah uspevajo najboljše, po drugi strani pa imamo dostop do informacij in novega tehnološkega znanja, ki je nujno potrebno za obdelavo vinogradov v času klimatskih sprememb in povečanega števila bolezni ter škodljivcev, da jih lahko odpravimo na način, čim bolj prijazen do narave,« pojasni Tronkar.
Enako razmišlja Zoran Sirk, ki spada v malce zrelejšo generacijo vinogradnikov. Tudi on je kmetijo podedoval od očeta, enega izmed ustanoviteljev zadruge s konca petdesetih let, trte pa ob pomoči družine neguje na približno šestih hektarjih, ki pa ležijo na terasah ene izmed najboljših leg v Goriških brdih, v Višnjeviku. »Za pridelavo vina se takrat, ko sem prevzel kmetijo, nisem odločil, ker smo imeli takrat le tri hektarje vinogradov, kar ne bi bilo dovolj za to, da bi družina lahko preživela le od vina. Danes imamo sicer vinogradov enkrat več in jih še širimo. Tudi sinova sta zadovoljna, ker pridelujmo grozdje za najvišje linije vin in smo s tem del zgodbe o uspehu zadružne kleti,« zadovoljno pove Sirk.
Vinogradniki razumejo
logiko blagovnih znamk
Da model zadružništva res funkcionira tudi v praksi, in to zelo uspešno, konec koncev v Kleti Brda dokazujejo z visokim deležem izvoza na najzahtevnejše trge, pa tudi z vsakoletnim izkupičkom nagrad, ki jih prejemajo za svoja vina na mednarodnih ocenjevanjih. Na letošnje 21. ocenjevanje Decanter World Wine Awards (DWWA), ki velja za najbolj eminentno vinsko ocenjevanje, so prijavili 19 vin, med katerimi sta dve prejeli zlato medaljo, kar 9 jih je prejelo srebrno medaljo, 8 pa bronasto. Zlati medalji in oceno 95 točk sta tokrat prejeli dve beli vini, single vineyard rebula Motnik letnik 2017 iz prestižne linije de Baguer in sivi pinot Quercus letnik 2023, ki je poleg tega kot edino od slovenskih vin prejel oznako Top Value Gold, ki jo dobi le najboljših 20 prejemnikov zlatih medalj, katerih prodajna cena ne presega 15 britanskih funtov (20 evrov). Če smo bili navajeni, da najvišje nagrade ponavadi prejemajo višje in dražje linije vin, je 95 točk na takšnem tekmovanju za vino srednjega cenovnega razreda zagotovo še bolj kot za Klet Brda dobra novica za potrošnike, kar priznavajo tudi stvaritelji novodobnih vin. Tako kot vinograde v Brdih prevzema nova generacija, se podobno dogaja tudi v zadružni kleti. Luka Ribolica spada v mlajšo generacijo enologov in od očeta Darinka Ribolice, dolgoletnega glavnega enologa ter obenem enega vodilnih slovenskih vinskih strokovnjakov, počasi prevzema vodilno vlogo pri kreiranju stila vina v Kleti Brda. »Zelo smo ponosni na dejstvo, da nam tuji in domači kupci priznavajo, da je težko kjerkoli na svetu najti tako kvalitetna vina po takšnih cenah, kot jih imamo v naši kleti. Za nas je še posebej pomembno prav sodelovanje z vsemi našimi zadružniki, ki jih je 320 in ki prav vsi ne zgolj pridelujejo grozdje, ampak tudi točno vedo, zakaj in kdaj je treba kaj narediti v vinogradu, da bodo pridelali grozdje najvišje kakovosti, kar bo posledično pripeljalo do tega, da bomo lahko pridelali odlična vina. S številnimi predavanji oziroma delavnicami smo dosegli to, da tudi vinogradniki kot prvi v verigi povsem razumejo logiko blagovnih znamk in visoke kvalitete vin, ki jih pridelujemo s spoštovanjem do narave in tradicije,« pravi Ribolica.
