V Nedeljskem dnevniku objavljamo rubriko, v kateri pogledamo, kako so o dogajanju poročali nekoč. Tokrat smo zavrteli čas v leto 1933.
***
Na budimpeštanskem letališču je izstopil te dni iz potniškega letala širokopleč, zagorel mlad mož, ki se mu je po vsem videzu zelo mudilo. Najel si je takoj avtomobil in se odpeljal v kraj Gibart, kjer je obstal pred gradičem, v katerem živi lepa, 18-letna Judita Szepessy, hči umrlega veleposestnika in apelacijskega sodnika Zoltana Szepessyja, s svojo staro materjo. Damama se je predstavil za holandskega lastnika plantaž Gerta Grootenboera z Jave.
Njegov obisk pa je imel za ozadje zelo romantične motive. Lepa Judita je hči znamenite, v Newyorku tragično preminule filmske igralke Lye de Putti in njenega prvega moža, Zoltana Szepessyja. Lya de Putti je svoječasno ostavila moža in otroka, da bi se posvetila izključno svoji umetniški karieri. Pozneje, ko je šlo s to navzdol, se je skušala z možem pogoditi, toda razočarani soprog ni hotel o tem ni slišati. Gert Grootenboer je občudoval nesrečno zvezdnico opetovano v kinematografu. Po njeni smrti so listi nekoč priobčili sliko njene hčerke z vestjo, da ima neka nemška filmska družba namen angažirati jo za film.
Lepa Judita ni samo lepa, ampak svoji pokojni materi tudi zelo podobna. In ta podobnost, ki jo je spoznal s slike, je holandskega plantažnika pripravila do tega, da ji je pisal z Jave dolgo pismo s prošnjo, da bi jo smel osebno obiskati. Judita mu je prijazno odpisala in razvilo se je med obema živahno dopisovanje, ki se je končalo nekega dne s tem, da je Grootenboer zaprosil mlado damo za roko. Na to pismo ni prejel določnega odgovora, dekle ga je hotelo prej vsekakor videti. Grootenboer je spet dokazoval, da je energičen človek. Navzlic slabim časom je takoj opravil potovanje 15.000 km, da bi zasnubil lepo dekle na licu mesta. V gradiču so ga prijazno sprejeli, a določnega odgovora vendarle ni prejel. Mlada dama je dejala, da ji je Holandec zelo simpatičen, da jo je pa strah ločiti se od svojcev in odpotovati za vselej na Javo. Tako ta romantična zgodba še nima znamenitega happyenda, ki bi ga vsekakor zaslužila. Toda mladi Holandec se ne da prestrašiti. Upa za trdno, da se po naslednjem obisku ne vrne več sam na Javo.
