Rubrika Vseveda Neda že več let informira in zabava bralce Nedeljskega. Tokrat na spletu objavljamo eno njenih najnovejših »modrovanj«. V resnici gre običajno za preklemansko pomembna vprašanja, odgovore pa Vseveda Neda (prave identitete ne razkrivamo) poišče tudi pri strokovnjakih, v literaturi in drugod. Dovoljena so vsa mogoča vprašanja, tudi komentarji ali mnenja. Pošljete jih lahko na neda@nedeljski.si.
***
Zdravniki v zadnjem času opozarjajo, da so se pri nas ponovno pojavile garje. Naša bralka Minka, ki je že starejša, se spominja časov, ko je bila ta nadloga precej pogosta, zato je po njenem mnenju edina rešitev temeljita higiena, za katero bi morali skrbeti vsi. Skrbi pa jo, da bi se okužila denimo na avtobusu ali vlaku, saj veliko uporablja javni promet, tam pa so, kot pravi, vsi mogoči ljudje in nikoli ne veš, kakšne bolezni lahko prenašajo.
Draga bralka, garje žal lahko dobi vsak, pogosteje pa se pojavljajo tam, kjer je gostota stanovalcev velika in kjer ni pogojev za vzdrževanje osebne higiene, higiene perila in posteljnine.
Z garjami se lahko, kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), okužimo predvsem s tesnim telesnim stikom (dotik kože s kožo), po dolgotrajnem držanju za roke, spanju v isti postelji ali po spolnem stiku. Prenos s priložnostnim dotikom, kot je rokovanje ali objem, običajno ne pomeni nevarnosti. Tako da je zelo malo verjetno, da bi se lahko okužili ob bežnem stiku s potnikom na avtobusu ali vlaku.
Ocenjujejo, da se z garjami okuži 300 milijonov ljudi po vsem svetu na leto. Pri zdravem človeku se po začetni okužbi postopoma razvije imunski odziv, ki vpliva na število pršic v koži. Pri osebah, ki imajo motnje imunskega odziva, pa okužbe ne obvladujejo, se lahko razvijejo krustozne (norveške) garje z velikim številom pršic v koži in hudimi spremembami na koži. Ta oblika garij se pojavi predvsem pri starejših osebah, pri nekaterih bolnikih z aidsom, limfomom, T-celično levkemijo, po transplantaciji, ter pri ljudeh, pri katerih je zaradi osnovne bolezni ali zdravljenja zmanjšana imunost.
Prvi pomembni znak okužbe je običajno srbež, ki se iznenada pojavi in je izrazit predvsem ponoči oziroma ko se pacient segreje. Pri nekaterih ljudeh se srbenje ne pojavi (zelo stari ljudje, dojenčki). Spremembe so običajno simetrične, na zunanjih straneh telesa, nikoli ni izpuščaja na sredini prsnega koša ali hrbta. Bolniki so kužni, preden se razvije izpuščaj, običajno že dva do šest tednov pred srbenjem in izpuščajem.
Zdraviti se mora celoten kolektiv, v katerem so se garje pojavile, prav tako morajo vsi izvajati ukrepe za preprečitev nadaljnjega prenosa. Po prvem nanosu zdravila na kožo zbolelega je treba vsa oblačila, brisače in posteljnino oprati v pralnem stroju. Pohištva, prevlečenega s tekstilom, vsaj 24 ur ne uporabljamo, nato ga očistimo s sesalnikom, tisto, ki se lahko mokro čisti, pa čistimo z vodo in detergentom. Tako, to je nekaj nasvetov, vsekakor pa vam želim, da vas garje zaobidejo.