V raziskavi, ki so jo opravili na Univerzi v Londonu, so 55 odraslih z indeksom telesne mase (ITM) 32 – kar kaže na debelost – za osem tednov razdelili v dve skupini. Prva skupina je uživala ultrapredelano hrano (na primer energijske ploščice za zajtrk, že pripravljeno lazanjo za kosilo …). Druga skupina pa minimalno predelane obroke, pripravljene doma (denimo ovsene kosmiče z mlekom in jogurtom, domače špagete po bolonjsko ...).
Obe dieti sta imeli enako hranilno sestavo in sledili smernicam prehranskih strokovnjakov. Hrano so udeležencem dostavili na dom, pojedli pa so je lahko v poljubnih količinah.
Skupina, ki je uživala ultrapredelano hrano, je zmanjšala vnos za povprečno 120 kalorij na dan, ob tem pa izgubila odstotek telesne teže. Druga skupina, ki se je prehranjevala bolj zdravo, pa je vnos zmanjšala za 290 kalorij na dan in izgubila dva odstotka teže, predvsem maščobne mase.
Če bi se udeleženci tako prehranjevali leto dni, bi izgubili kar 13 odstotkov teže, navaja Nature Medicine. Poleg izgube teže so udeleženci na dieti z minimalno predelano hrano poročali o manjši želji po hrani in večji sposobnosti samonadzorovanja.
Zakaj je razlika tako velika?
Glavni avtor raziskave dr. Samuel Dicken pojasnjuje, da ultrapredelana hrana ni vedno zdravju nevarna, vendar je pogosto bolj kalorična. Prof. Chris van Tulleken, soavtor raziskave, pa ob tem opozarja, da sistem zaradi široke dostopnosti poceni nezdrave hrane spodbuja debelost. »Rezultati kažejo, da je pomembno omejevati vpliv prehranske industrije, ne zgolj pozivati k individualni odgovornosti,« pravi Tulleken.
Raziskovalci predlagajo ukrepe, kot so opozorilne oznake, omejitve oglaševanja, progresivno obdavčevanje in subvencije, da bi zdrava prehrana postala cenovno dostopnejša. »Zdrava hrana je lahko dvakrat dražja od nezdrave, kar ljudem otežuje izbiro,« poudarja prehranski strokovnjak dr. Adrian Brown.
