Natančnega razloga za vožnjo po levi ali desni ni tako enostavno določiti, piše National Geographic. Stari Rimljani so vozili vozove tako, da so v desni roki, ki je dominantna, držali vajeti, v levi pa bič za priganjanje konja. Vozili so po levi, da ne bi slučajno z bičem udarili konja nasproti vozeče kočije ali potnikov v kočiji.
Tudi za bojevanje je bilo bolj priročno, da so jahali po levi, saj so se lahko spopadli z desno, močnejšo roko. To velja tudi za Veliko Britanijo, kjer naj bi vitezi jahali med bojem tako, da so si bili bliže z mečem v desni roki.
Po drugi strani pa lahko preberemo, da se konja po večini zajaha z leve strani in peš vodi z desno roko. Ker je bilo treba živali držati stran drugo od druge, je bilo tako bolj priročno, da so konje vodili po desni. Tako, kot po večini vozimo danes.
Zgodba o Napoleonu le »zgodba«?
V Londonu so v 17. stoletju predpisali vožnjo čez Londonski most, in sicer, da »morajo tisti vozovi, ki peljejo proti jugu, ostani na vzhodni, torej levi strani mostu«. Na Irskem so celo predpisali deset šilingov kazni za tiste, ki se ne bi držali vožnje po levi, za hujše kršitelje pa tudi do meseca dni ječe.
Znana je zgodba o Napoleonu, ki je v državah, ki jih je zavojeval, s tem tudi Ilirske province, ki so pokrivale velik del današnje Slovenije, spremenil stran vožnje na desno. Vendar raziskovalci dejansko o tem dvomijo, saj ni dokazov, da bi v času Napoleona in kasneje v Franciji sploh imeli določeno stran vožnje ali ježe. »V Parizu so leta 1827 kočijaži prečkali poti drug drugemu, kakor se je komu zazdelo,« lahko preberemo na wikipediji.
V kraljevini po desni
V Avstro-Ogrski, katere del so bila tudi mnoga slovenska ozemlja, se je vozilo po levi. Po razpadu imperija po prvi svetovni vojni leta 1918 so nekatera ozemlja to navado obdržala, denimo mesto Dunaj, ker so vozili po levi še leta 1930.
V nekdanji Češkoslovaški so začeli voziti po desni šele leta 1939. Že v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov so leta 1925 na ozemlju današnje Slovenije (z izjemo pokrajin v Italiji) začeli voziti po desni strani ceste, navajajo na Avto-moto zvezi Slovenije. Z oblikovanjem Kraljevine Jugoslavije pa so tudi na preostalih vključenih ozemljih začeli voziti po desni, saj so tako denimo vozili že v Dalmaciji in drugih pokrajinah nove države. Tako je ostalo po drugi svetovni vojni v federativni Jugoslaviji in do danes.
So krivi Američani in Ford?
Eden izmed precej bolj verjetnih razlogov, da danes po večini vozimo po desni, pa je precej bolj moderen kot ugibanja iz viteških časov. Ko je Američan Henry Ford v začetku 20. stoletja zasnoval svoj prvi avto ford T, je volan namestil na levo stran, da je lahko sopotnik vstopil in izstopil na pločnik na desni strani ceste. Američani so takrat vozili po desni. Ker so ford T in druge Fordove avtomobile izdelovali množično in prodajali po ZDA, v Kanadi ter v mnogih drugih državah, po njem pa so se zgledovali tudi mnogi drugi avtomobilski proizvajalci po svetu, so s prihodom vozil z volanom na levi počasi tudi mnoge evropske države na celotnem ozemlju uzakonile desno stran vožnje.
