Sodoben državljan mora vsaj nekaj malega vedeti o rokenrolu, če ne tudi imeti v rokavu aduta viška. Da recimo, če je na voljo kitara ali klavir, kaj zaigra. Kot Ivica Kostelić Johnny B. Good, ki pa ni enostaven napev. Bolj obvladljiva, enakovredno učinkovita, splošno znana in primerna je skladba Wild Thing. Njena kitarska fraza je enostavna, besedila ni preveč, a je globalno znano, obenem tudi vokalno ni zahtevna in je besedilo mogoče zgolj recitirati. Skladba, idealna za zmagovit nastop pred slehernim poslovnim partnerjem, čeravno je iz Japonske. In prav danes praznuje 59. obletnico vzpona na vrh ameriške lestvice.
Domislica strica Angeline Jolie
Skladba, ki žanrsko sodi v garažni rock oziroma nekateri v njej prepoznavajo proto punk, je na marsikateri način nenavadna. Zveni zabavno. Karikirano. Malodane kot šala. Napisana je namensko, za newyorško zasedbo The Wild Ones, ki jo je kot teta iz ozadja vodila Cybil Burton, od leta 1963 bivša soproga Richarda Burtona. Po ločitvi zaradi moževe afere z Elizabeth Taylor je postala poudarjeno aktivna v družabnem življenju New Yorka. Med drugim je ustanovila prototip sodobne diskoteke, klub Artur, in poskušala z uveljavljanjem v glasbi kot taki. Tako so njeni varovanci snemali ploščo, a producentu nič do tedaj posnetega ni bilo pretirano všeč, zato je po telefonu poprosil znanca, če bi napisal skladbo. Znanec je bil Chip Taylor, ki pa ni kdor koli. Je brat igralca Johna Voighta in tako tudi stric Angeline Jolie, za te kraje ne nezanimivo je prav tako ime srednje šole, na katero je hodil, namreč na srednjo šolo nadškofa Stepinca, ki jo je newyorška nadškofija ustanovila leta 1948. Kasneje je Taylor dejal: »Kot dobro vzgojenemu katoliškemu fantu mi je bilo ob tem, kar sem napisal, sprva nerodno.« Enostavno besedilo ni okolišalo: »Divja stvar, mislim, da te ljubim / Ampak hočem vedeti zagotovo / Zato pridi in me močno objemi / Ganeš me.« Z akordi vred, ki jih niti ni bil posebej vešč, je Taylor skladbo, ki mu je spremenila življenje, sestavil v vsega nekaj minutah. In po mnenju nekaterih ustvaril najbolj potno ali pač polteno pesem rokenrola. No ja, vsaj Tutti Frutti je še bolj neposredna.
The Wild Ones so skladbo posneli naslednji dan, vendar ne z njo ne z albumom niso uspeli in skupina se je leta 1967 razšla. Povrh se je vmes zgodila priredba, ki jih je povsem zasenčila. Po skladbi je segla angleška zasedba The Troggs, kar je okrajšava besede troglodit, ki pomeni jamskega človeka. Trogloditi, ki so obstajali od leta 1960 in so se v Troggse spremenili leta 1964, so v tedanji angleški glasbeni industriji predstavljali avtsajderje. Ne nazadnje je bilo že ime antizvezdniško, poleg tega niso izhajali iz posebno uglednih okoliščin.
Zidar na čelu jamskih ljudi
Načeloval jim je Reginald Maurice Ball, leta 1941 rojeni mladenič iz malega južnoangleškega podeželskega mesta Andover. Pri petnajstih letih je opustil šolanje in postal zidar, za hobi pa je igral v Trogloditih oziroma Troggsih. Ki niso bili povsem neuspešni. Leta 1965 so zmagali na tekmovanju mladih zasedb v Oxfordu, kar je Balla navedlo, da bi si veljalo spremeniti ime v kaj bolj spektakularnega. Na časopis New Musical Express je poslal prošnjo, če bi se lahko tam česa spomnili. Seveda je bila to za novinarje priložnost, ki je niso izpustili. Preimenovali so ga v Reginalda Presleya, mu torej dali priimek kralja rokenrola, in tako tudi zapisali v kratkem predstavitvenem članku, ne da bi bil Reginald o tem obveščen. Ko je bral članek, je pomislil, da so ga vrgli iz skupine, in zaslužni novinar je bil deležen zidarske jeze.
A iz Troggsov se niso vsi šalili. Larryju Pageu, menedžerju skupine The Kinks, ki so bili takrat že zvezde, saj je leta 1964 izšla njihova uspešnica You Really Got Me, so se Troggs zdeli primerljivi z The Kinks. Podobno zabavni in avtentično angleški. On je bil tisti, ki je predlagal, da se Wild Thing posname, kar so opravili v vsega desetih studijskih minutah. Iz prve. Konec aprila 1966 je izšla v Angliji, maja tudi v ZDA, kjer se je na lestvico uvrstila 25. junija, 30. julija pa postala številka ena. Reg Presley se je prenehal preživljati z zidarstvom. Leta 2013 umrli Presley, ki je na stara leta sledil predvsem še neznanim letečim predmetom, ki jih je menda večkrat videl, je dejal: »Mnogi ljudje pravijo, da smo prvi punk rock. No, ko se ozreš nazaj in vidiš, kako so pankerji začeli, imajo verjetno prekleto prav.« Zadržal je umetniško ime, pod katerim mu je uspela vsaj še ena velika uspešnica, Love Is All Around, proslavljena v filmu Štiri poroke in pogreb, ki je v izvedbi Čukov doživela tudi slovensko priredbo Vsepovsod ljubezen.
Konkurenca Yesterday
Tudi Taylor je nadaljeval s pisanjem skladb. Med drugim je soavtor skladbe Try, ki se je znašla na prvencu Janis Joplin iz leta 1969, vendar večje skladbe od Wild Thing ni več napisal. Obenem se ne strinja, da gre za karikaturno skladbo, ki bi nastala kot šala: »Vse svoje pesmi jemljem resno. Seveda, ko analiziraš Wild Thing, v njej ni veliko, ampak ko sem jo pisal, sem jo jemal kot najresnejšo stvar na svetu. Mislim, da je to največkrat prirejena pesem na planetu. Sploh če štejemo vse otroke, ki so se z njo naučili igrati kitaro.«
Za največkrat prirejeno skladbo na svetu uradno sicer velja Yesterday skupine The Beatles, vendar je seznam tistih, ki so priredili Wild Thing, prav tako dolg in impresiven. Na prvem mestu je priredba Jimija Hendrixa iz leta 1967 oziroma s festivala v Montereyu, ko je prav ob izvajanju omenjene skladbe najprej zažgal in potem tudi razbil kitaro. Omeniti velja vsaj še The Runnaways, Jeffa Becka, Siouxie Sioux, Amando Lear, Suzi Quatro, Toma Pettyja, Princea, obenem pa ne gre pozabiti, da je bila nosilna skladba komedije Glavna liga s Charliejem Sheenom v glavni vlogi. Wild Thing je postala viralna še pred pojavom spleta.
