Morda kmalu pride čas, ko si tudi najpremožnejši posamezniki ne bodo več mogli kupiti Fabergéjevega jajca. Legendarna jajca, ki jih je od leta 1885 do 1916 za ruska carja Aleksandra III. in Nikolaja II. izdelal znameniti sanktpeterburški draguljar Peter Carl Fabergé, so redka. Ustvarjenih je bilo le 50; sedem jih še vedno pogrešajo, večina drugih je v muzejih, od Moskve do Virginije, v zasebni lasti pa jih je ostalo zgolj sedem. Od teh so nekatera v zbirkah, ki na trg praktično nikoli ne pridejo, kar pomeni, da so le tri jajca te vrste sploh še dosegljiva morebitnim kupcem.
Prvič po več kot dveh desetletjih bo eno izmed teh treh znova na dražbi. To je slavno Zimsko jajce iz leta 1913, ki ga bo dražbena hiša Christie's v Londonu ponudila po ocenjeni ceni več kot 20 milijonov funtov (nekaj manj kot 23,5 milijona evrov). Če bi bila takšna cena dosežena, bi jajce podrlo lasten rekord iz leta 2002 in postavilo nov mejnik v prodaji Fabergéjevih del.
Umetnina »iz ledu« – brezčasni dragulj čistega kristala
Zimsko jajce je edinstveni predmet, ne le zaradi redkosti, temveč predvsem zaradi svoje izjemne umetniške vrednosti. Izdelano je iz enega samega kosa prosojnega kamnitega kristala, ki deluje, kot da bi bil izklesan iz ledu. Po površini se lesketajo snežinke iz rožnato brušenih diamantov, po nogi iz platine pa se zdi, kot da se led topi v zgodnje pomladno sonce. Draguljar Kieran McCarthy, eden največjih strokovnjakov za Fabergéjeve umetnine, pravi, da je občutek, ko držiš jajce, »kot bi držal kos ledu – prefinjena iluzija narave, ujeta v dragoceni material«.
Kot vsa imperialna jajca tudi Zimsko jajce skriva presenečenje: v notranjosti visi košarica z podlesnimi vetrnicami, prvimi znanilci pomladi v zamrznjeni Rusiji. Cvetovi iz belega kristala, listi iz nefrita in pestiči z zelenimi granati ustvarijo drobno naravno kompozicijo, ki je po svoji poetični nežnosti enako izjemna kot zunanjost.
Christie's in strokovnjaki se strinjajo, da je prav Zimsko jajce morda najbolj izstopajoče Fabergéjevo delo vseh časov. Tudi njegov nastanek je poseben: zasnovala ga je Alma Pihl, ena redkih žensk v takratnem moškem svetu draguljarstva. Navdih naj bi dobila ob opazovanju ledenih kristalov na okenskem steklu svojega ateljeja. Čeprav se to zdi kot precej nenavadna zgodba, pa je strokovnjaki ne zavračajo.
Jajce, ki je preživelo revolucijo, izginilo in se ponovno pojavilo
Car Nikolaj II. je Zimsko jajce naročil kot velikonočno darilo za svojo mater Marijo Fjodorovno. Leta 1914 je izbruhnila prva svetovna vojna, kmalu zatem je car padel, novo sovjetsko vodstvo pa je začelo razprodajati zaklade nekdanjega imperija. Zimsko jajce je tako v 20. ali 30. letih prejšnjega stoletja za komaj 450 funtov kupil britanski trgovec Wartski. Pozneje je prehajalo iz ene zasebne britanske zbirke v drugo in bilo dve desetletji celo izgubljeno, dokler se ni leta 1994 nepričakovano znova pojavilo. Tega leta je na dražbi doseglo rekorden znesek 7,2 milijona švicarskih frankov, leta 2002 pa je svoj rekord preseglo še enkrat – tokrat za 9,6 milijona dolarjev. Današnji prodajalec je ista oseba, ki ga je kupila tedaj.
Komu je jajce sploh dostopno?
Vprašanje, kdo bi lahko kupil tako redek predmet, je danes na mestu. ZDA imajo 35-odstotne uvozne carine, Rusija je zaradi sankcij praktično izključena, številni bogati muzeji na Bližnjem vzhodu pa trenutno ne kažejo jasnega interesa. Kljub temu pri Christie's poudarjajo, da bo prodaja potekala skladno z vsemi protikorupcijskimi in sankcijskimi pravili ter da bodo preprečili morebitne poskuse nakupa prek ruskih posrednikov.
