»Ko med spuščanjem mobilnik začne loviti signal, včasih slišimo v slušalkah tisto nadležno brnenje, kakršno smo poslušali v zvočnikih v začetku stoletja, ko je prihajalo sporočilo ali klic. Ali si želite, da mi to odmeva v slušalkah, medtem ko pri hitrosti 300 kilometrov na uro poskušam spraviti 70-tonsko letalo na 45 metrov širok kos asfalta, presodite sami. Da, mobilni telefon moti pilote, ne letal.«

Pilots in the cockpit of an Airbus 321 during approach,Image: 43404168, License: Rights-managed, Restrictions:, Model Release: yes

Telefoni lahko motijo pilote, letal pa tehnično gledano ne. Foto: Profimedia

Katera faza leta je za pilota najbolj stresna?

»Zame vse, kar se dogaja do zaprtja vrat letala. Potniki, gorivo, torbe, tovor, obsežna dokumentacija, ki jo je treba preučiti in podpisati, pritisk letalske družbe, letališča, kontrole letenja, priprava letala, tehnični pregled, koordinacija vseh teh aktivnosti. V zraku pa je malo trenutkov, ki me zmotijo tako kot potnik, ki zamuja, ali letališče, ki je izgubilo 20 kovčkov. Večina pilotov obožuje svoje delo in komaj čaka, da je v zraku. Sicer pa sta vzlet in pristanek najzahtevnejši fazi – najmanj prostora je za napako, obremenitev je največja.«

Ali lahko sodobno potniško letalo vzleti in pristane z avtopilotom?

»Čeprav proizvajalci testirajo nekatere funkcije, potniška letala ne vzletajo z avtopilotom, samodejno pristajanje pa je povsem običajno. Kljub temu je večina pristankov v lepem vremenu ročnih, skoraj vsa pristajanja v pogojih zmanjšane vidljivosti, denimo v megli, pa izvede avtopilot.«

FILE PHOTO: An Airbus A320-214 passenger aircraft of Lufthansa airline, takes off from Malaga-Costa del Sol airport, in Malaga, Spain, May 3, 2024. REUTERS/Jon Nazca/File Photo

Vzlet je vedno ročno izveden, pristajanje pa je lahko avtomatsko. Foto: Jon Nazca/Reuters

Bi lahko leteli in pristali brez komunikacije s kontrolo leta?

»Da. Obstajajo natančno določeni postopki, univerzalni po svetu, ki jim posadka sledi v primeru izgube povezave. Ti določajo, kateri poti slediti, katero višino vzdrževati in kdaj začeti s pristankom, če ni radijske komunikacije. Gre za izredni dogodek. Če posadka ne sledi postopku in kontroli ne pošlje tako imenovane kode, ki je neodvisna od radijske zveze, bodo del leta spremljali dežurni vojaški letalniki države, kjer se incident dogaja – kar bo letalska družba kasneje drago plačala.«

Katera evropska letališča so najtežja za pristanek?

»Innsbruck, Madeira, Gibraltar, Santorini in Samos – vsako zaradi svojih posebnosti. Zahtevna so zaradi reliefa, vremena, dolžine steze ali netipičnih segmentov pristopa. V naši regiji je treba resno jemati Tivat in Mostar, seveda pa tudi Split, Reko in Dubrovnik zaradi kombinacije burje in okoliških gora.«

Ali je res, da se piloti v primeru ugrabitve zaklenejo v pilotsko kabino?

»Tehnično so vrata vedno zaklenjena in se odprejo le v predvidenih okoliščinah, denimo ob vstopu kabinskega osebja. V primeru ugrabitve ima posadka svoje postopke. Ena od njih je tudi 'cockpit lockdown', torej zaprtje kabine, pri čemer v pilotsko kabino do pristanka in rešitve situacije ne pride nihče.«

Notranjost letala airbus 321. Slika je simbolična.

Kapitan ima pravico odstraniti nasilne potnike z letala. Slika je simbolična.

Ali sme pilot ostati sam v pilotski kabini?

»Po evropskih predpisih sme. A veliko družb ima strožja interna pravila in ob odhodu pilota zahteva vstop člana kabinskega osebja. Po tragediji Germanwingsa leta 2015 so postopki zaostreni, a so se s časom spet nekoliko sprostili.«

Bi znali upravljati vojaški mig ali rafal?

»Verjetno bi z njim lahko pristal brez tragedije. Bi ga znal uporabiti za tisto, za kar je zasnovan? Skoraj zagotovo ne. To je raven sposobnosti in treninga, ki si jo je težko predstavljati. Pravijo, da jih lahko od tisoč naključno izbranih ljudi 50 postane pilot potniškega letala. Za vojaške pilote pa eden ali dva.«

Ali piloti jedo isto hrano kot potniki?

»Predpisa ni, a večina družb zahteva, da piloti ne jedo enakega obroka, da se zmanjša tveganje zastrupitve. To po večini spoštujejo.«

Kaj vas pri potnikih najbolj živcira?

»Nespoštovanje kabinskega osebja – od neprijaznosti do ignoriranja navodil, pa tudi ogrožanje varnosti leta. Posadke so usposobljene za deeskalacijo, a ko je meja prestopljena, nastopita avtoriteta kapitana in zakon.«

The vertical tail of a Japan Airlines Airbus A350-1000 aircraft at Haneda Airport in Tokyo, Sunday, July 13, 2025 (Jiji Press),Fotografija:1023029153, Licenca:Rights-managed, Omejitve:, Model izdaje:no

Letno letala po svetu prepeljejo stotine milijonov potnikov. Foto: Profimedia

Ali nizkocenovne družbe varčujejo tudi pri varnosti?

»Statistično gledano ne. Nizkocenovni prevozniki so enako varni kot veliki tradicionalni prevozniki. Stopnje nesreč so skoraj identične, flote so pogosto mlajše, organizacije učinkovitejše, vzdrževanje pa urejajo isti predpisi.«

Kako bi opisali razlike med Lufthanso in Ryanairom?

»Kot pravi starejši kolega: 'Vse je dobro, dokler je vse dobro.' Za potnika to pomeni: če obe družbi letita na isto destinacijo, Lufthansa bo to naredila za 219 evrov, Ryanair za 19. Prva ponuja povezane lete, prtljago in boljšo izkušnjo. Drugi zahteva, da sami stiskate vozovnico, sami prijavite prtljago, sami urejate povezave. In ljudje to sprejmejo. Ko pride do težav, bo Lufthansa uredila hotel, prevoz, obrok. Ryanair ne. A Lufthansa prepelje 130 milijonov potnikov na leto, Ryanair pa neverjetnih 200 milijonov.«

Kaj imate raje – boeing, airbus ali kaj tretjega?

»Večna pilotska tema. Boeing je bolj 'klasičen', airbus bolj avtomatiziran. Kot razlika med starim mustangom in novim Mercedesovim razredom S. Sam upravljam airbuse in jih ne bi zamenjal.«

Obe letali sta bili enakega tipa, in sicer airbus A320, ki je med nizkocenovnimi prevozniki izredno razširjen in priljubljen.

Statistično gledano so nizkocenovniki enako varni kot tradicionalne letalske družbe. Foto: iStock

Kako resnični so filmi o letalskih nesrečah?

»Večinoma niso. V letalstvu ni toliko drame, kot jo prikazujejo hollywoodske uspešnice. Sully je eden redkih filmov z zelo realističnim prikazom odločanja posadke, čeprav je del o preiskavi močno dramatiziran.«

Kakšna pooblastila ima pilot, ko se vrata letala zaprejo?

»Kapitan postane odgovorna oseba za varnost letala, potnikov, posadke in tovora. Ima pravico sprejeti operativne odločitve: zavrniti vzlet, spremeniti pot, razglasiti izredne razmere, odrediti izkrcanje, zahtevati intervencijo varnostnih služb. Lahko pridrži osebo, ki ogroža varnost, vendar vse z obvezno dokumentacijo in poročilom po letu. Pooblastila niso absolutna, omejena so z zakonodajo in predpisi prevoznika, vendar ima kapitan pri varnosti zadnjo besedo. Če povzdignete glas nad stevardeso, ki se trudi za vašo varnost in udobje, pa ne bom niti trenil in bom takoj poklical policijo, da vas odstrani z letala.«

Priporočamo