V preteklosti so se pri nas uporabljala stara imena za mesece, ki so povezana z dogajanji na poljih, travnikih, v sadovnjakih, vinogradih in gozdovih. Slovensko ime za januar je prosinec, »prosi proso«, saj je bil januar lačen zimski mesec, poln želja po prosu. Proso je namreč žito, ki je bogato z vitamini, in simbol rodovitnosti. Zato so temu mesecu včasih rekli tudi lačni mesec.
Rimljani so mesece poimenovali kar po svojih bogovih, cesarjih in številih. Januar je dobil ime po rimskem bogu Janusu, bogu vrat z dvema obrazoma. Janus predstavlja nove začetke in ima moč videti preteklost in prihodnost. Zanimivo je, da januarja in februarja ni bilo v zgodnjih različicah rimskega koledarja, ki je leto razdelil na deset mesecev in izpustil 61 zimskih dni. Ta dva meseca sta postala del koledarja šele okoli leta 700 pred našim štejem. Po zgodnjih različicah rimskega koledarja se je leto začelo marca (Martius), zaradi marčevskega enakonočja, ki še vedno označuje začetek tropskega leta. Vendar so leta 450 pred našim štetjem začetek leta premaknili na 1. januar. Januar je bil sprva sestavljen iz 30 dni, vendar so astronomi Julija Cezarja leta 46 pred našim štetjem dodali 31. dan, ko so uvedli tudi pojem prestopnega leta.
Prvi novoletni dan je povezan s prastarimi simboli, kot so prašiček, dimnikar, podkev in štiriperesna deteljica. Prvi januar naj bi bil tudi zelo pomemben za vsa dogajanja v prihodnjem letu. Eden od pregovorov pravi, da je na novega leta dan dobro, če je prvi gost v hiši moški. Naši predniki so namreč verjeli, da bi to, če bi bila ženska prva novoletna obiskovalka, lahko prineslo nesrečo. Zato so tisti najbolj vraževerni včasih celo plačali prijatelju ali sosedu, da jih je navsezgodaj obiskal. Po nekaterih podatkih je januar najljubši mesec odvetnikov za ločitve – statistično gledano se namreč največ razhodov in ločitev zgodi prav takrat.
Okoli božiča, novega leta in praznika svetih treh kraljev so se ljudje razveselili obiska kolednikov, ki so k hiši prinašali blagoslov za letino ter zdravje in srečo ljudem in živini. V času socializma pa so se v prvem mesecu leta veselili otroci, saj so ob polletju šolskega leta nastopile zimske počitnice, ki so trajale teden dni. Včasih je veljalo, da je bil to edini mesec, ko narava zares počiva in delo na poljih miruje. Bili so časi, ko nam je januar prinesel prave zimske temperature precej pod lediščem in veliko snega. Konec prvega meseca v letu pa včasih iz tal pokukajo zvončki, prvi znanilci pomladi.
In čeprav januar velja kot zelo miren mesec, sploh po razburljivem in dogajanja polnem decembru, v njem zaznamujemo kar nekaj pomembnih praznovanj in mednarodnih dni. Prvi dan v letu je dan za obisk družine in sorodnikov, takrat praznujemo svetovni dan družine. Slovenija je med redkimi državami, ki imajo dela prost dan tudi 2. januarja, ki naj bi bil dan za počitek po silvestrovanju, 4. januarja pa je svetovni dan Braillove pisave. Pravoslavni kristjani, ki upoštevajo julijanski koledar, praznujejo božič 7. januarja, novo leto pa 14. januarja. Desetega je svetovni dan smeha, 15. januar je razglašen za mednarodni dan voznikov in avtomehanikov, 21. januar je mednarodni dan objemov, 24. januar mednarodni dan izobraževanja, 26. januar mednarodni dan carine, 27. januar je vsakoletni svetovni dan spomina na žrtve holokavsta, 28. januarja pa zaznamujemo evropski dan varstva osebnih podatkov. Ob sončnem zahodu 30. januarja se začne muslimansko novo leto. 31. januar je svetovni dan brez cigaret. To je dan, ko naj bi se kadilci odrekli nikotinu ali pa vsaj zmanjšali število pokajenih cigaret.