Najnovejše nadaljevanje več kot trideset let stare serije strateških videoiger bo na voljo čez teden dni. Kot kaže, so pripravili kar nekaj sprememb, toda hkrati so ohranili bistvo, zaradi katerega je serija tako priljubljena. Zato nekateri komentatorji govorijo o strateški igri z zmagovalno strategijo.
»Ko smo leta 1991 ustvarjali Civilization, si nismo nikoli predstavljali, da bomo več kot tri desetletja pozneje še vedno tukaj.« Tega bržkone takrat nihče ni upal napovedovati, čeprav je igra postala čez noč fenomen in je bila posebej priljubljena v Evropi. To pa so bile besede Sida Meierja, očeta franšize, ki je v spremni besedi ob izidu nove verzije tako opisal dolgoživost sage, ki se je uspela povzpeti na sam vrh strateškega Olimpa.
Dolga pot
Od prvotne dvodimenzionalne podobe do današnje različice je bila sicer dolga pot. Vsaka različica je bila po svoje dobra in je prinesla kakšno novost. Med najbolj priljubljenimi so bile Civilization IV, ki ima poleg za tiste čase imenitne grafike tudi imenitno glasbo, Civilization V, ki je prinesla manjšo revolucijo z uvajanjem heksagonalnega zemljevida, nato pa še veličastna Civilization VI (2016), ki je postala bolj taktična.
Sid Meier je že pred desetimi leti pojasnil, da je studio Firaxis Games pri vsaki različici Civilization sledil »pravilu tretjin« – tretjino predstavljajo tradicionalni elementi, tretjino izboljšave glede na zadnjo različico in tretjino novosti.
Kaj torej prinaša sedmi del? Osnovno načelo ostaja enako: voditi usodo izbrane civilizacije in jo pripeljati do zmage. Najprej igralec izbere voditelja, ki ga igra skozi celotno igro, nato pa civilizacijo, ki tokrat morda sploh ni povezana z njim. Tudi tokrat je začetek skromen – imamo prve naseljence, ki morajo hitro poiskati prostor in ustanoviti prvo mesto, po možnosti v bližini sladke vode, drugega pomembnega naravnega vira ali česa podobnega.
Sledi čas odločitev: ali bomo okrepili kmetijsko pridelavo ali raje izdelali vojaško enoto? Bomo raziskovali tehnologije za ladjevje ali povečali izplen sečnje gozdov? Je bolje razvijati verska prepričanja ali graditi trgovske poti? Možnosti je tudi tokrat veliko.
Prvi stik
Prvi večji izzivi so pred igralcem že kmalu, saj bo neizbežno naletel na druge civilizacije, ki se lahko naselijo na obetavnih območjih ali pa prve zgradijo eno od svetovnih čudes. Glede na naša dejanja bodo te civilizacije do igralca bolj ali manj prijazne.
Tu postane pomemben vpliv, s katerim lahko igralec naredi diplomatske korake za izboljšanje (ali poslabšanje) odnosov, sklene zavezništva ali pa se zaplete v konflikt. Lepota teh iger pa je med drugim v tem, da jih je teoretično mogoče končati brez bojevanja.
Ko mesta rastejo in narašča število prebivalcev, lahko igralec izkorišča dodatna polja. Urejanje okolja ustvari podeželski okraj, ki zagotavlja dodatne donose. Mesto lahko prav tako gradi urbane okraje in na enem polju postavi do dve zgradbi, zaradi česar to polje ni več primerno za kmetijsko ali drugo izrabo. Optimizacija razporeditve ni preprosta in zahteva načrtovanje, saj so urbani okraji fiksni, njihov izplen je odvisen od okoliških polj.
Ena sama prestolnica ne more ustvariti imperija, zato se je treba širiti. Naseljenci lahko zdaj ustanavljajo »občine«, katerih proizvodnja sicer ne omogoča gradnje stavb ali enot (te je treba kupiti, pri čemer so možnosti omejene), hrana pa se preusmeri v mesta. Takšno občino lahko spremenimo v mesto. Pri širitvi je treba najti ravnovesje med tema dvema tipoma naselbin.
Različne dobe
Z izpolnjevanjem ciljev napredujemo skozi dobe. Obrnemo torej nov list zgodovine, saj – in to je ena glavnih novosti te različice – z vsako novo dobo začnemo pravzaprav voditi novo civilizacijo, z novima raziskovalnima drevesoma za tehnologije in dogme. Ne začne se čisto vse znova, a nekatere zgradbe postanejo zastarele, mestne države, ki smo jih prej podredili, izginejo in jih nadomestijo nove, odnosi s tujimi voditelji pa se večinoma ponastavijo na začetek, čeprav pretekla zavezništva ali vojne pustijo določene posledice.
Na koncu pride zadnja doba, po kateri zmaga tisti, ki prvi izpolni eno od končnih nalog. Če smo bili prej vajeni, da naša civilizacija potuje vse od neolitika do osvajanja vesolja, ta zasuk, ki je sprva morda presenetljiv, poživi igro, saj doseženi cilji ob koncu vsake dobe prinesejo dodatne bonuse za naslednjo.
Kot komentirajo, je Firaxisu s takšnim pristopom uspelo znova obuditi zanimanje za franšizo, ne da bi se odrekli tistemu, kar je njena glavna značilnost: igralec si želi dokončati še naslednji krog – in še enega, in še enega, dokler ne vidi, kakšen bo rezultat. V Civilization VII so uspeli, kot se zdi, ta občutek obdržati in hkrati igro popestriti.
Igra bo na voljo od 11. februarja, cena osnovne različice bo 70 evrov. Na voljo bo za linux, windows, mac, PS4, xbox, nintendo switch in PS5.
Uradna predstavitev (v angleškem jeziku):
