To so ugotovili znanstveniki v Čilu, ki so dlje časa spremljali možgansko aktivnost navijačev med gledanjem nogometnih tekem. Med drugim so merili, kako se pretok krvi v možganih spreminja, ko njihova ekipa zmaga ali izgubi. Meritve so razkrile "intenziven boj med čustvi in nadzorom v možganih navijačev", so zapisali v študiji.
Ugotovili so, da se ob zadetku njihove ekipe aktivira možgansko območje, povezano z nagrajevanjem, kar sprošča prijetne kemične snovi, kot je dopamin. Ko pa ekipa izgubi, se vklopi drugo področje, povezano z introspekcijo, ki pomaga predelati dogajanje. Z drugimi besedami: dobro se počutimo, ko naša ekipa zabije, ko pa gol dobimo, možgani poskušajo situacijo racionalizirati.
"Ob pomembni zmagi se možganski predel za nagrajevanje izrazito okrepi v primerjavi z zmagami proti manj pomembnim nasprotnikom," je še pojasnil glavni avtor študije dr. Zamorano, v kateri je sodelovalo 60 navijačev. Dodal je, da se možgani podobno odzivajo na druge pozitivne izkušnje v življenju, kot so uspeh v službi, pohvala ali naklonjenost.
Ko pa ekipa izgubi, se po navedbah dr. Zamorana aktivira tako imenovana mreža mentalizacije, niz možganskih področij, povezanih z zavedanjem lastnih in tujih miselnih stanj. Njena aktivacija navijača potisne v bolj introspektivno stanje, kar lahko nekoliko ublaži bolečino zaradi poraza.
Kako je potekala raziskava
Znanstveniki z univerze v San Sebastiánu so v raziskavo vključili 60 zdravih moških, starih med 20 in 45 let. Po njihovih besedah so nogometni navijači v Južni Ameriki in Evropi še posebej lojalni in strastni, zato so idealen vzorec za opazovanje ekstremnih čustev in možganske aktivnosti.
Udeleženci so si ogledali posnetke 63 golov, v katerih je nastopala njihova najljubša ekipa, največji tekmec ali nevtralno moštvo. Prikazovali so jim tudi velike zmage in težke poraze. Ocenjevali so tudi stopnjo "fanatizma", na primer nagnjenost k nasilju in občutek pripadnosti. Rezultati so pokazali, da se aktivnost v možganih drastično spremeni že v nekaj sekundah po uspehu ali neuspehu ekipe, navaja Daily Mail.
Ko se izklopi nadzor: večje tveganje za nasilje
Najbolj zbuja skrb ugotovitev, da se lahko ob porazu oslabi mehanizem, ki v možganih uravnava kognitivni nadzor. To je lahko nevarno tudi za ljudi v okolici. Ob porazu naj bi prišlo do zaviranja možganskega vozlišča, ki povezuje limbični sistem, odgovoren za osnovna čustva, kot sta užitek in jeza, s čelnim možganskim režnjem, odgovornim za odločitve, reševanje problemov in čustveno regulacijo. Posledično je slabši nadzor nad impulzi, kar po mnenju raziskovalcev povečuje verjetnost motečega ali nasilnega vedenja.
