Vedno več restavracij v New Yorku ponuja posebno izkušnjo: ob prihodu obiskovalcev ne pričakajo natakarice in natakarji pri mizi ali ob šanku, temveč kar na spletni videopovezavi s Filipini, od koder prihaja večina osebja. To postaja priljubljeno predvsem v verigah restavracij s hitro in azijsko hrano.
Razlog seveda tiči v nižjem plačilu, ki ga dobijo zaposlene na Filipinih: v New Yorku je najnižja urna postavka 16 dolarjev (približno 14 evrov), na Filipinih pa le četrtino tega zneska.
Čeprav poteka vsa komunikacija prek zooma, ki se ga sicer najbolje spomnimo iz časov korone, gostom po ameriški tradiciji ponujajo še možnost dodatnega plačila 18-odstotne napitnine.
Ena izmed zaposlenih Filipink je novinarjem časnika New York Post povedala, da ji je delo na daljavo izjemno všeč. Višine zaslužka ni hotela razkriti, je pa poudarila, da je veliko boljši kot v domovini.
Dela ne kradejo nikomur
Idejo stranke sprejemajo z mešanimi odzivi – nekateri uživajo v novosti, drugi pa lastnike kritizirajo, češ da je prav fizična prisotnost osebja eden od ključnih razlogov za obisk restavracije.
Pojavljajo se tudi pomisleki, ali je takšno zaposlovanje sploh etično in ali imajo filipinske delavke enake pogoje, kot bi jih imele v ZDA. Ni namreč jasno, ali so zaposlene v restavraciji ali pri posredniku. Prav tako ni jasno, kolikšen del zaslužka poberejo lastniki. Ti poslovno potezo opisujejo kot izjemno uspešno pri reševanju težav s pomanjkanjem delovne sile. »Delavke nikomur ne jemljejo dela. Pomembno je, da je delo opravljeno dobro, in vseeno je, kdo ga opravi in od kod,« je pojasnil eden od njih.
Nekateri gledajo še dlje v prihodnost in razmišljajo o tem, da bi delavke zamenjali kar z umetno inteligenco.
