Legende slovenske komedije Jaka Šraufenciger oziroma Vinko Šimek, Boris Kobal, Franci Kek in Boštjan Meglič - Peška so zavihali rokave in skupaj ustvarili predstavo Penziči, v kateri razgrinjajo svoj pogled na moderni svet, ljubezen v zlatih letih in radosti ter tegobe, ki pridejo s pokojem. Humoristične ikone so trenutno na turneji po Sloveniji, nam pa je za pogovor kljub temu uspelo ujeti Peško.
Ste bili takoj za, ko vas je Vid Valič povabil k sodelovanju?
Z Vidom Valičem sem sodeloval že v komediji Stendup predstavlja leta 2024 in kot pomoč pri njegovi predstavi Moška pamet. Tako da sem bil zelo počaščen, ko me je povabil k sodelovanju, in sem takoj privolil.
Ste že od prej poznali tudi preostale tri komike?
Da. Z Borisom Kobalom sva sodelovala že v predstavi Stendup predstavlja in na eni od predstav v Kamniku. Vinka sem leta poznal prek TV-ekranov, s Francijem pa sva enkrat sodelovala na Otočcu pri snemanju oddaje Na zdravje. Vsi trije so legende. Zelo se razumemo in se tudi veliko hecamo in zabavamo, ko je za to čas.
Kdo je najbolj smešen ob vaših druženjih?
Mene najbolj v smeh spravlja Boris Kobal. Res je zelo prijeten gospod in vidi se, da je že vse življenje igralec. To ima v krvi.
Penziči ljudi po Sloveniji zabavate s pripovedmi o tegobah starejših ljudi, pokojninah, družini itd. Bo predstava smešna tudi mlajšim?
Mladim je naš humor mogoče malo tuj. Ampak srčno upam, da jim bodo naše zgodbe všeč. Na predpremiero v Mariboru je prišlo kar nekaj mladih, ki so se smejali in uživali.
Komu ali čemu pa se vi dandanes največkrat nasmejite?
Vedno me nasmejita ameriški stendup komik iranskega rodu Max Amini in Sašo Đukič - mama Manka, uživam pa tudi ob Vidovih nastopih.
S čim pa ste najraje zabavali ljudi, ko ste bili majhni?
Že od mladih nog sem rad pripovedoval vice: v šoli, brigadah, na žurkah … Včasih, kadar ni bil primeren trenutek za hece, sem imel tudi težave …
Kako pa se je humor obnesel pri nežnejšem spolu?
Moja žena, s katero sva skupaj že 42 let, je moj največji kritik. Če je njej vic všeč, potem vem, da je dober. Nekatera mlada dekleta pa žal ne razumejo mojega humorja.
Kako uspešni pa ste bili z njegovim prenosom na vnuke?
Upam, da bom vsaj v enem dobil svojega naslednika. Tami je bolj zadržana, Antoniu hodijo po glavi samo prijatelji, kolo in skuter, Jure pa je mogoče še malo premajhen. Čeprav je zadnjič omi, to je moja žena, rekel: »Oma, ko bom jaz velik, bom kralj in imel bom veliko žena.« »Pri kateri boš pa potem spal?« ga je vprašala oma. »Pri tebi, oma!« je odgovoril. Kje bodo pa tvoje žene spale?« ga je vprašala. »Pri dediju v spalnici!« Jaz sem vse to poslušal in zakričal na ves glas: »Živel, kralj!« Novembra bo rodila tudi moja hči, tako da se mogoče tam še skriva kakšen talent.
Nasmehe radi pričarate tudi s hrano. S čim ste jo nazadnje in komu?
Zelo rad kuham za mojo veliko družino pa tudi za prijatelje. Moj prijatelj Milan in prijateljica Mojca obožujeta vampe, in ko jih skuham, po navadi dobita kakšno porcijo. Zelo sem bil vesel tudi, ko me je obiskal moj prijatelj Sašo Đukič in sem mu pripravil našo domačo jed: ajdove žgance z ocvirki in domače kislo mleko. To vedno zelo pohvalijo.
Radi pa tudi potujete. Kje ste bili letos in kam še nameravate iti?
Z ženo imava svoj avtodom in rada raziskujeva razne kraje in potem tudi veliko kolesariva. Seveda se nama vedno pridruži najina psička Cofka. Rada pa se usedeva tudi na letalo in odpotujeva v tople kraje. Letos sva bila v Tuniziji in Egiptu. V času božično-novoletnih praznikov pa radi družinsko obiščemo adventne sejme. Lani smo bili pet dni v Budimpešti, letos pa bomo šli v Bratislavo. Čez novo leto pa nekam na morje, ampak to je še v zraku. Zelo rad sem s svojo ženo in da sva sama. Rad sem v družbi, ampak greva najraje kar sama. Saj potem po poti spoznavaš nove ljudi in sklepaš prijateljstva. Rad se družim tudi z Marjanom Tuškom in Matejem Brusom. Z Matejem sva namreč pred devetimi leti Marjanu rešila življenje, ko je med vožnjo doživel srčni zastoj, in še danes smo povezani in prijatelji.
