Študija, ki je temeljila na finskih dvojčicah, kaže, da je reproduktivna zgodovina na ravni populacije povezana z življenjsko dobo žensk in biološkim staranjem, poroča portal helsinki.
Rezultati raziskave Univerze v Helsinkih in Inštituta za medicinske raziskave fundacije Minerva kažejo, da se tako število otrok kot čas nosečnosti odražata na zdravju in pričakovani življenjski dobi žensk.
Več kot štirje otroci, krajše življenje
Udeleženke študije dvojčic so bile leta 1975 povabljene k izpolnitvi vprašalnika, njihova življenjska pot pa se še vedno redno spremlja.
Na podlagi spremljanja skoraj 15.000 udeleženk ženske z dvema do tremi otroki običajno živijo najdlje. Pomemben je tudi čas nosečnosti: po podatkih študije so bile nosečnosti, ki so se zgodile med 24. in 38. letom starosti, povezane z ugodnejšimi vzorci staranja in dolgoživosti.
Zlasti je bilo ugotovljeno, da je nadpovprečno število otrok (več kot štirje) povezano s krajšo življenjsko dobo in pospešenim biološkim staranjem. Po mnenju raziskovalcev je ta ugotovitev v skladu s teorijo življenjske zgodovine v evolucijski biologiji, razvito v 20. stoletju.
Ženske brez otrok se starajo hitreje
»Z vidika evolucijske biologije imajo organizmi omejene vire, kot sta čas in energija. Ko se v razmnoževanje vloži velika količina energije, se ta odvzame telesnim mehanizmom za vzdrževanje in obnovo, kar bi lahko skrajšalo življenjsko dobo,« pojasnjuje doktorska raziskovalka Mikaela Hukkanen, ki je izvedla študijo.
Nekoliko nepričakovano je študija ugotovila tudi, da se ženske brez otrok starajo hitreje kot ženske z dvema ali tremi otroki. Ta rezultat je mogoče pojasniti z drugimi dejavniki, povezanimi z življenjskim slogom ali zdravjem, katerih učinkov v analizah ni bilo mogoče v celoti nadzorovati.
Raziskovalna skupina poudarja, da ugotovitve veljajo le na ravni populacije. Ne kažejo vzročno-posledičnih povezav in ne zagotavljajo podlage za individualna priporočila za ženske v rodni dobi. Na primer, velikost družine se je zmanjšala, starost ob prvem rojstvu pa povečala v primerjavi z obdobjem, ki ga zajema študija.
»Posamezna ženska zato ne bi smela razmišljati o spreminjanju načrtov ali želja glede otrok na podlagi teh ugotovitev,« pravi vodja študije, dr. Miina Ollikainen.
Epigenetska starost je povezana s številom otrok
Možno evolucijsko razmerje med reprodukcijo in življenjsko dobo zanima raziskovalce že od začetka 20. stoletja, vendar so številne študije na to temo dale nasprotujoče si rezultate.
Nov vidik te študije je bil, da se je staranje merilo tudi biološko. Epigenetske ure so bile določene iz vzorcev krvi več kot tisoč udeleženk. Namen epigenetskih ur je merjenje biološkega staranja – torej postopnega propadanja celic in tkiv. S takimi metodami je mogoče spremembe, povezane s staranjem, zaznati leta ali celo desetletja pred smrtjo.
Rezultati so podprli prejšnje sklepe, ki so temeljili na podatkih o umrljivosti. Glede na epigenetske ure so bile ženske, ki so imele veliko otrok ali pa jih sploh niso imele, biološko nekoliko starejše od svoje kronološke starosti.
»Oseba, ki je biološko starejša od svoje koledarske starosti, ima večje tveganje za smrt. Naši rezultati kažejo, da življenjske izbire pustijo trajen biološki pečat, ki ga je mogoče izmeriti že dolgo pred starostjo,« pravi Miina Ollikainen.
»V nekaterih naših analizah je bilo rojstvo otroka v mladosti povezano tudi z biološkim staranjem. Tudi to se lahko nanaša na evolucijsko teorijo, saj lahko naravna selekcija daje prednost zgodnejšemu razmnoževanju, ki pomeni krajši skupni čas nastajanja generacij, tudi če to prinaša zdravstvene stroške, povezane s staranjem.«
Študija je bila izvedena v sodelovanju s finskim Inštitutom za molekularno medicino, Inštitutom za biotehnologijo Univerze v Helsinkih ter Inštitutom za medicinske raziskave fundacije Minerva. Rezultati so bili objavljeni v reviji Nature Communications. Ugotovitve temeljijo na longitudinalni študiji, ki je zajela skoraj 15.000 dvojčic, rojenih med letoma 1880 in 1957.