Prva omemba naselja Maribor sega v leto 1204, v listini vojvode Leopolda VI. Babenberžana iz leta 1209 je omenjen še kot trg forum Marchpurch, 4. decembra 1254 pa ga že najdemo kot civitatem Marpurg, torej mesto Markpurg (v uporabi sta bili tudi imeni Markburg in Marburg), od česar mineva natančno 770 let. Le 188 let pa je od takrat, odkar se mesto ponaša s slovenskim imenom. Nadel mu ga je Stanko Vraz, slovensko-hrvaški pesnik in pomemben pripadnik ilirskega gibanja, ko ga je prvič zapisal v pismu Ljudevitu Gaju 10. novembra 1836.
Najstarejši znani sledovi poselitve mariborskega okrožja segajo sicer že daleč v bakreno dobo, v pozno peto tisočletje pred našim štetjem. To je bil čas prelomnih tehnoloških novosti pri predelavi kovin in rudnin. Pozneje so te kraje zasedli Rimljani, o tem priča manjša rimska naselbina s prehodom čez Dravo ter križiščem cest v Celje, Ptuj in Virunum, kar je današnja Gospa Sveta na Koroškem. Tudi pozneje je bil Maribor pod okriljem tujih glavarjev. Okoli leta 745 so tam zagospodarili germanski Franki. Šele leta 1147 je bilo območje današnjega Maribora združeno v Štajersko, ta pa je leta 1180 postala vojvodstvo.
V začetku 12. stoletja je bilo to območje del mejne grofije frankovske države.
Naselbina blizu gradu
Vhod v Dravsko dolino so pred madžarskimi vpadi nadzirali tako, da so na hribu, danes znanem kot Piramida, postavili trdnjavo oziroma grad. Za naložbo je poskrbel štajerski mejni grof Otokar III. V bližini so takrat že stale kmetije. Po gradu, ki je bil prvič omenjen v listini iz leta 1164 kot Castrum Marchburch, je pozneje mesto dobilo ime. Predvidevajo pa, da je grad stal na hribu že pred datumom v dokumentih, saj se Bernard Mariborski, mejni grof Podravske krajine iz rodu Spanheimov, s predikatom Mariborski omenja že leta 1124. Ime sicer izvira iz pojma grad v marki (marka je bila obmejna grofija) oziroma v nemščini Burg in der Mark. V tem primeru je šlo za Podravsko marko.
Naselbina ni nastala pod samo trdnjavo, in sicer zaradi pristave pod gradom in tudi zaradi močno zamočvirjenega jugozahodnega območja. Razširila pa se je vzdolž današnje Koroške ceste z iztekom v današnji Glavni trg, na katerem sta se srečali pomembni poti iz Koroške proti Ptuju in iz Ljubljane proti Gradcu. Ko se je majhno naselje pod gradom leta 1209 že omenjalo kot trg, leta 1254 pa kot mesto, so meščani kmalu zatem okrog mesta zgradili dva kilometra dolgo mestno obzidje ter ga utrdili z vsaj trinajstimi obrambnimi stolpi. Še danes so ohranjeni Sodni stolp, Tscheligijev stolp, Židovski stolp in Vodni stolp. Mesto so pomagali ohraniti celo pred turškimi vpadi v 15. stoletju.
Grad na Piramidi je bil v upravi deželnoknežjih ministerialov vse do leta 1376, zatem pa so mariborski gospodje lastništvo nad gradom večkrat zamenjali. V času Svibenskih in Wallseejev so grad v 15. stoletju temeljito popravili. Leta 1528, ko so ga upravljali Grabenski, pa je grad zaradi udara strele pogorel.
Vrazova priredba imena
Vse do začetka 19. stoletja je mesto imelo le eno, nemško ime Marburk, ki so ga Slovenci sicer popačili v Marprok. Ker v Hessnu ob reki Lani leži Marburg (Marburg an der Lahn), so najprej želeli, da ne bi prihajalo do zamenjav v imenih, zato so v 19. stoletju začeli zapisovati ime mesta kot Marburg an der Drau (nemško za Marburg na Dravi).
Prvi zapis slovenskega imena Maribor pa je prišlo izpod peresa Stanka Vraza, ko ga je zapisal v pismu Ljudevitu Gaju leta 1836. Vraz je ime priredil iz nemškega Marburga tako, da je obdržal prvi del besede Mar, nemški burg pa spremenil v slovenski bor. Zgledoval se je očitno po Nemcih, ki so iz Branibora izpeljali Brandenburg. Najprej je uporabljal obliko Marbor, pozneje pa izključno Maribor. Ime je bilo sprejeto tudi med njegovimi prijatelji. Toda to ime ni bilo všeč vsem, še četrt stoletja je trajalo, da se je prijelo. Leta 1861 je tedanji državni poslanec Lovro Toman, politik in pesnik, izdal pesem Mar i bor ter dal imenu tudi pomen. Slovensko geslo mesta je tako postalo »Mar i bor – mar mi je i(in) bor-im se za to mesto«.
Borbeno mesto je imelo vedno velik potencial. Že z zmago Rudolfa Habsburškega nad Otokarjem II. leta 1278 se je začelo mesto naglo razvijati. Maribor je kljuboval tudi obleganjem Matije Korvina leta 1480 in 1481 ter obleganjem otomanskega cesarstva leta 1532 in 1683. Vedno pa je bil razvoj mesta odvisen od gospodarskega napredka, za kar so bile okoliščine tudi vedno ugodne – tako zemljepisne kot z vidika podpore deželnih veljakov. So pa različni dogodki pripeljali tudi do stagnacije gospodarstva. Mesto je ostalo pod oblastjo habsburške monarhije vse do leta 1918.
