S sklepnim dejanjem enajste sezone kuharskega šova MasterChef Slovenija smo dobili novo veliko kuharico. To je postala menedžerka v gostinstvu in turizmu, Michaela (Miša) Koplova, ki nam je po zmagi zaupala, da mora biti na krožniku zgodba, tekstura in kontrast. »Ne sme biti ega, samo jasen namen. Manj je več, ampak samo, če je tisto 'manj' premišljeno in brez kompromisov.«
Mišino kulinarično popotovanje se je pravzaprav začelo, ko je bila še majhna deklica. »Bila sem stara štiri leta in imela pri sebi – pod mizo – lonce in kuhalnice,« se prvega kuhanja spominja novopečena chefinja. Ko smo jo vprašali, kakšno jed, ki jo simbolizira, bi danes pripravila, je odgovorila: »Zagotovo bi uporabila kaj s svojega desethodnega menija. Za predjed kakšno ribo oziroma nekaj morskega, za glavno divjačino s škampovim 'twistom', sladica pa bi bila nekaj domačega, slovenskega.« Ob tem je še dodala, da si vedno želi, da bi krožnik nekaj povedal. »Da prebudi spomin, čustvo, sproži občutek – bodisi topline doma, nečesa otroškega ali popolnega presenečenja.«
Kdo je Michaela?
Zase pravi, da je radovedna, ustvarjalna in vedno pripravljena pomagati. Uživa v aktivnostih, v katerih lahko izrazi svojo domišljijo in inovativnost, hkrati pa vedno išče nove rešitve in pristop k izzivom. Prihaja s Češkega, živi na Dunaju, kuharski prestol pa je zavzela v Sloveniji. Ob tem se nam poraja vprašanja, kakšen preplet okusov bi nastal, če bi iz vseh teh treh državic vzela sestavine za eno jed. »Hm, to je res težko vprašanje … S Češkega bi vzela divjačino, iz Slovenije hobotnico ali škampe in z Dunaja krompir,« je odgovorila Miša, ki nam je ob tem zaupala, da bi iz vsega tega ustvarila svojo kombinacijo divjačine in morskih sadežev, z bogato kremo, morsko omako, zraven pa dodala krompir na prav poseben način.
Miša tudi sicer rada eksperimentira z različnimi idejami in izraža svoje misli na izviren način. »Navdihujejo me različni umetniški ali kulturni vplivi. Uživam v iskanju novih rešitev ali pristopov k stvarem.« Prav tako jo mika reinterpretacija tradicionalnih in starih jedi. »Glede tega imam dolg spisek,« je pripomnila.
Bili so tudi dvomi
Sodelovanje v 11. sezoni šova MasterChefa Slovenije za vse tekmovalce ni bil le kuharski izziv, temveč tudi psihološka preizkušnja. Kateri trenutek v šovu je bil potemtakem za Mišo najtežji? »Najtežji je bilo ravno dvom. Ni nož, ki ti pade, ali omaka, ki se prismodi. Najtežji trenutki so tisti, ko začneš verjeti, da morda nisi dovolj dobra. Ampak ravno ti trenutki so me oblikovali. Naučili so me, da moč ni v popolnosti, ampak v tem, da vstaneš, popraviš in greš naprej. Tako da ja, bili so dvomi, vendar zmeraj kratkotrajni – treba je imeti pozitiven način razmišljanja,« je odgovorila chefinja, ki je še povedala, da si je najbolj zapomnila tisto jed, ki so jo preslikali s slike na krožnik.
Če so bili na eni strani tekmovalci, so bili na drugi strani sodniki. Luka, Karim in Mojmir so poleg ocenjevanja tekmovalce učili ter jim svetovali. Kdo izmed njih je s svojo strogostjo, podporo ali besedo najbolj presenetil Mišo? »Vsak od sodnikov me je vsaj enkrat podprl, navdihnil, mi dal zagon. Vsak pri drugem dogodku. Njihove besede so vedno rezale globoko – ne kot kritika, ampak kot ogledalo. Njihov pogled mi je večkrat povedal več kot sto besed. Lahko pa rečem, da sem se najbolj našla v Mojmirju, saj mi je njegov pogled na kulinariko najbliže,« je odgovorila 30-letna Domžalčanka, ki nam je na hudomušno vprašanje, s kom od sodnikov bi odprla morebitno restavracijo, odgovorila: »Odprla bi jo z vsemi tremi. (Smeh.) Luka bi bil zadolžen za prodajo in poslovanje, Karim za sladice, Mojmir pa za 'fine dining'. Samo še strežbo potrebujemo.«
Zmagoslavje
Zmagati v šovu MasterChef Slovenija ne pomeni samo pokala, ampak tudi odgovornost. A pot do tega triumfalnega trenutka ni bila samoumevna. Na vprašanje, kako bi opisala tisti občutek tik pred koncem odštevanja, ko sodniki rečejo, še pet minut, je Miša odgovorila, da srce začne igrati solo, roke pa kar same vedo, kaj morajo delati. »Pet minut postane večnost in trenutek hkrati – in če se ti v tistem kaosu uspe še nasmehniti, veš, da si na pravi poti.« Ob tem je še pripomnila, da si je poleg časovnih okvirov za vsako jed zmeraj pustila odprta vrata za navdih, ki jo je včasih ujel v zadnji sekundi. Pa vendarle, Miša pravi, da je spontanost začimba, ki vsaki jedi da značaj. Seveda ob vizualizaciji in dobrem načrtu na začetku, ki sta najpomembnejša. Da o hitrih odločitvah skozi odmerjen čas niti ne govorimo. Za konec smo Mišo še vprašali, kako namerava izkoristiti priložnosti, ki se ji zdaj odpirajo.
»To zmago vidim kot platformo – ne kot konec, ampak začetek. Želim ustvarjati prostor, kjer bo hrana združevala ljudi, pripovedovala zgodbe in spodbujala radovednost. Odprla bom svoje podjetje, kjer bom svetovala restavracijam. Konec septembra pa odpiram luksuzni projekt na Pokljuki Jakobs Lodge,« je zaključila novopečena kuharska mojstrica.
