Vsi poznamo ta občutek. Stojite v butiku, v rokah držite preprost bež pulover iz kašmirja (ali pa se vsaj tako zdi) in naskrivaj preverite ceno. Listek pa s trimestno številko. Vaši možgani takoj začnejo proces racionalizacije: seveda, šivi so boljši, material diha. To je naložba.
Toda … Zanimiv primer je klasična bela bombažna majica. V diskontni trgovini stane 5 evrov. Pri priznani znamki stane 25 evrov. Pri kultni luksuzni hiši pa lahko cena preseže 400 evrov.
Če bi z majic odstranili logotipe in etikete, bi jih povprečen potrošnik ločil? Raziskave kažejo, da težko. Ko enkrat presežemo določen prag osnovne kakovosti materiala, postane cena manj odraz stroškov izdelave in bolj odraz pozicioniranja. Plačujemo za vstop v klub, ne nujno za nitke, ki to oblačilo držijo skupaj.
Za vas smo pripravili kviz, v katerem sprašujemo, ali bi prepoznali razliko. No, preizkusite se.
Če ste pri kvizu dosegli visok rezultat, čestitamo – imate oko za detajle. Verjetno opazite, kako pade blago, kako se svetloba odbija od boljšega materiala v primerjavi s poliestrom in kako natančni so robovi. To so subtilni znaki, ki jih hitra moda težko popolnoma posnema.
Če pa ste se, tako kot bi se bržkone večina nas, zmotili pri več kot polovici primerov, ne obupajte. To ne pomeni, da nimate stila. Pomeni le, da je modna industrija postala mojstrica iluzij.
In nauk? Danes stil ni več vprašanje denarnice, temveč vprašanje izbire. Najdražja napaka, ki jo lahko naredite, ni nakup poceni obleke, temveč nakup drage obleke, ki je videti poceni.
Fenomen, ki ga opažamo danes, je demokratizacija estetike. Če lahko v suknjiču za 50 evrov izgledate enako prefinjeno kot v tistem za 500 evrov, se moramo vprašati: kaj nam luksuz sploh še prodaja? Odgovor je verjetno: zgodbo. In dokler smo to zgodbo pripravljeni kupiti, bodo cene ostale visoke. A kot je pokazal vaš rezultat na kvizu – včasih je cesar (skoraj) nag, mi pa kljub temu občudujemo njegova nova oblačila.
