Nekoč je bil osrednji del vsake dnevne sobe. Bil je simbol gostoljubja, morda celo prestiža. Danes se na težkem kristalnem pepelniku po vsej verjetnosti nabira prah kot relikviji nekega časa, ko sta bila kajenje in blaginja tesno prepletena.
V skoraj vsakem domu v rajnki Jugoslaviji, od stanovanj skromnih delavskih množic do meščanskih vil, je kraljeval predmet, ki je pravzaprav presegal svojo osnovno funkcijo. Na mizici v dnevni sobi, pogosto prekriti s čipkastim prtičkom, je stal težek, brušeni kristalni pepelnik.
To ni bil zgolj pripomoček za kajenje, pač pa je artefakt, simbol in nepogrešljivi del družabnega rituala. V obdobju, ko je kajenje veljalo za sofisticirano in družbeno sprejemljivo dejanje, je bil tudi odraz neke prefinjene elegance.
Generacije, rojene po letu 1990, bi ta predmet skorajda težko razumele. Zanje je pepelnik zgolj funkcionalni predmet, pogosto skrit na balkonu. Toda v Jugoslaviji je kristalna različica predstavljala vzpon srednjega razreda in dosegljivost luksuza, kot so ga takrat dojemali.
Kava, pecivo in cigareta
Ponuditi gostu kavo, domače pecivo in cigareto je bilo temelj gostoljubja. In ta cigareta ni mogla pristati v navadnem steklenem ali keramičnem pepelniku. Kristal je sporočal spoštovanje do gosta in hkrati odražal lastnikov okus.
Ti pepelniki so bili masivni. Izdelani so bili iz svinčevega kristala, ki se je značilno lomil pod svetlobo in ustvarjal mavrične odseve. Mnogi so prišli iz priznanih steklarn po vsej federaciji, kot sta bili Steklarna Rogaška v Sloveniji in srbski Zaječar, znan po svojem 24-odstotnem svinčevem kristalu.
Zaradi svoje vrednosti in trajnosti so bili pepelniki pogosto darilo ob pomembnih življenjskih prelomnicah. Vsak par je za poroko ali vselitev prejel vsaj enega. Bil je kos, ki si ga hranil za posebne priložnosti, čeprav so bile te »posebne priložnosti« pogosto samo popoldanski obiski sosedov ali znancev.
Njihova prisotnost je bila tako samoumevna, da so krasili praznične mize skupaj z ujemajočimi se kristalnimi kozarci za vino ali žganje, s čimer so ustvarjali celostno podobo urejenega in uglednega doma.
Velika premika
Zaton tega ikoničnega predmeta je bil postopen, vendar neizprosen, in je potekal vzporedno z dvema velikima družbenima premikoma.
Prvi je bil razpad države in kasnejši estetski premik. V devetdesetih letih in po letu 2000 je težek, okrašeni kristal čez noč postal simbol starih časov, celo kiča. Zamenjale so ga nove oblikovalske smernice – minimalizem, lahkotnejši materiali in skandinavska funkcionalnost, v kateri ni prostora za masivne, nefunkcionalne okraske.
Drugi, še usodnejši udarec pa je bila zdravstvena revolucija. Protikadilska zakonodaja in naraščajoča družbena zavest o škodljivosti kajenja sta cigareto izrinili iz dnevnih sob. Kajenje se je preselilo na balkone in terase, s tem pa je pepelnik izgubil svoj častni prostor. Iz simbola gostoljubja se je prelevil v zgolj pripomoček za odlaganje pepela, ki ga je bilo bolje skriti pred pogledi.
Danes večinoma samevajo. Najdemo jih v globinah vitrin staršev ali starih staršev, kot tihe spomenike nekega drugega časa. Občasno se pojavijo na bolšjih sejmih ali v spletnih oglasih, kjer jih nova generacija včasih kupi – ne kot pepelnik, temveč kot »vintage« posodo za ključe ali nakit.
