Iz Kajuhove ulice smo najprej odvili do podjetja Urbano drevo, ki prek spletne strani Zeleno drevo prodaja smrečice v loncih, ki si jih stranke lahko izposodijo za čas praznikov. »Glavnina naših strank so zelene, trajnostno usmerjene občine, kot so Ljubljana, Celje, Ptuj, Velenje, Zagorje. Drug segment naših strank so pretežno družine z mlajšimi otroki in tudi manjša, trajnostno usmerjena podjetja,« je povedal Matic Senica, direktor podjetja, ki vsako leto odda v najem okoli 1500 dreves. Nekatera ostanejo na dvorišču najemnika še naprej, druga drevesa pride ekipa dreveščkarjev, kot so si nadeli ime, iskat po koncu praznikov. »Polovica dreves preživi, saj večina vseeno ni primerna za bivanje v notranjih, ogrevanih prostorih,« pove Senica in doda, da je njihov poslovni koncept usmerjen tako, da za vsako oddano drevo donirajo sredstva za posaditev novih dreves na pogorelem Krasu.
Naravno drevo ne more biti simetrično
Senica opozori, da ljudje ne razumejo, da drevo, ki je bilo vzeto iz zemlje, potrebuje kar tri do pet let, da se obnovi. V svoji ponudbi imajo še nekaj dreves v loncih, stranke pa imajo najraje srebrne smreke, kavkaške jelke in navadne smreke, zato imajo teh tudi največ. »Vseeno je dobro, da imate v mislih, da je to živo drevo, in ne plastično, pri katerem lahko človek poljubno izbira lego, košatost ter razporeditev vej,« je opozoril sogovornik. Živo drevo potrebuje le nekaj naše pozornosti. »Da drevo ne doživi temperaturnega šoka, je najprej potreben postopen prehod v notranji prostor. Lonec z drevesom je treba postaviti vsaj dva do tri metre stran od toplotnega vira, kot so kamini in radiatorji. Zaradi toplega zraka je treba drevo dvakrat do trikrat na teden zalivati, priporočljivo je tudi škropljenje z mlačno vodo, da upočasnimo odmetavanje iglic,« je povedal. Razlika je tudi v tem, ali je bilo drevo gojeno v loncu ali zgolj dano v lonec. »Za slednje velja, da je bilo previdno izkopano iz zemlje, kar predstavlja tveganje, da drevo ne bo preživelo zaradi koreninskega sistema. Gojena drevesa v loncih vzgajamo od malega in je njihova cena nekajkrat višja, saj tudi počasneje rastejo.« Cena se giblje od 50 do 90 evrov za dobra dva metra visoka drevesa v loncih, ki jih lahko izberete kar s klikanjem od doma ali pa se pripeljete do skladišča na Kajuhovi 35 v Ljubljani. »Imamo lastno dostavo. Drevo pripeljemo do stranke in tudi po koncu praznikov, ko stranka drevesa ne potrebuje več, sami poskrbimo za odvoz. Imamo posebne vreče, v katere drevo ovijemo in s tem tudi preprečimo, da bi se vejice med potjo usule,« je povedal Matic Senica. Opozoril nas je, da naravno drevo vseeno ni za vsakogar. »Če nekdo išče simetrijo in popolnost, je zanj najboljše plastično drevo. Tisto, ki ima vse veje enake, vse iglice enako dolge in je zelo trpežno, hkrati pa ne smeti vašega prostora.«
Lepega drevesa ne pozabiš nikoli
Živahen utrip nas je pričakal tudi na tržnici v ljubljanskem BTC. »Sem sva prišla, ker sva lahko parkirala nekaj metrov stran. To bo najino prvo skupno drevo,« je povedal mladi par, ki je za pomoč pri nakupu prvega skupnega drevesca prosil izkušenega Marjana Pajniča, ki na tem mestu drevesca prodaja že skoraj štiri desetletja. »Vsa ta leta zanimanje za naravna drevesca ni nič manjše. Vam povem, da se po treh, štirih letih naveličaš gledati isto drevo. In tudi če želiš kvalitetno umetno smreko, moraš za njo odšteti do 400 evrov. Pri nas jo dobiš za 40 oziroma 50 evrov,« je povedal Pajnič in dodal, da je treba za dobra dva metra visoko in košato smreko odšteti morda še nekaj deset evrov več.
Na vprašanje, kakšna drevesca so strankam najbolj všeč, se hudomušni Ribničan nasmehne in prizna, da so pogledi različni. »Včasih pogledam kakšno smreko in si mislim, da je ne bom nikoli prodal. Pa pride človek, ki pravi, da išče prav to,« je razložil Pajnič.
To so nam potrdili tudi prodajalci dreves na ljubljanski tržnici. »Pričakujemo, da se bo prodaja začela konec tedna, tudi potem še v ponedeljek in torek. Ljudje kupijo tudi pole mahu (zanj je treba odšteti tri evre, op. p.), nekateri samo vejico ali dve smreke,« je povedal prodajalec in stranko pospremil do ceste, kjer jo je že čakal kavalir in jo odpeljal do avtomobila.
