V enem od zavetišč za živali v gvatemalski prestolnici se je prejšnji teden odvila drama, ki bi jo zlahka spregledali, če je ne bi zabeležile kamere obiskovalcev. Glavna junakinja pa ni bila filmska zvezda, temveč azijska slonica po imenu Trompita, ki je postala spletna senzacija, potem ko je iz bazena za ogrado rešila mlado, tonečo antilopo.
Dogodek, ki se je odvil v znanem živalskem vrtu La Aurora, je bil sprva le bežen prizor za peščico obiskovalcev. Mlada antilopa – iz za zdaj še nepojasnjenega razloga – je zdrsnila v vodo in se obupano borila, da bi obdržala glavo nad gladino. Visoki betonski rob bazena pa ji je preprečeval, da bi se rešila sama.
Ni odnehala
Medtem ko so druge antilope v ogradi dogajanje opazovale z navidezno brezbrižnostjo, je posredovala Trompita. Z mirnostjo in odločnostjo, ki bi ji jo zavidal marsikateri reševalec, je s svojim gibčnim trobcem segla proti obupani živali. Prvi poskus, da bi jo zgrabila za rog, je bil neuspešen. Toda slonica ni odnehala. V drugo ji je uspelo antilopo trdneje objeti in jo z enim odločnim potegom dvigniti na varno.
Občinstvo, ki je spremljalo reševanje, je vse skupaj na koncu pospremilo z navdušenim aplavzom, kar je slišati tudi na objavljenih posnetkih, ki so v nekaj dneh preplavili družbena omrežja. Video je samo na platformi tiktok zbral več kot milijon in pol všečkov, na omrežju facebook pa si ga je ogledalo že več kot osem milijonov ljudi.
Po uspešni reševalni akciji je Trompita pristopila k rešeni antilopi in jo s trobcem nežno prijela, kot bi se želela prepričati, da je z njo vse v redu.
Za osebje živalskega vrta dejanje ni bilo popolno presenečenje. Slonica, ki je v vrt prispela leta 2008 iz cirkusa in je menda stara več kot 60 let, je že leta 2022 opozorila oskrbnika na podoben primer, ko se je neka druga antilopa znašla v vodi. Njena inteligenca in zmožnost empatije sta med poznavalci že dolgo znani, toda tokratno dejanje je zaradi viralnosti posnetka deležno globalne pozornosti.
Različni komentarji
Spletna javnost se je na dogodek odzvala z različnimi komentarji. »Boljša je od nekaterih ljudi,« je zapisala ena od spletnih obiskovalk. Drugi so izpostavili inteligenco in sočutje živali: »To samo kaže, kako inteligentne so slonice. Kakšna junakinja!« Mnogi pa so poudarili tudi, kako premišljeno je slonica zgrabila antilopo za roge, da bi jo kar najmanj poškodovala.
Dogodek je odprl širšo znanstveno debato o medvrstnem altruizmu – nesebičnem vedenju v korist druge vrste, ki za žival samo ne prinaša očitne koristi. Čeprav se takšna dejanja zdijo v nasprotju z neizprosnimi zakoni preživetja v naravi, so primeri dobro dokumentirani. Biologi so med drugim opazovali grbaste kite, ki so ščitili tjulnje pred napadi ork, delfine, ki so reševali ljudi pred morskimi psi, in celo primate, ki so pomagali otrokom, ki so padli v njihove ograde.
Strokovnjaki takšno vedenje pojasnjujejo z različnimi teorijami. Ena izmed njih pravi, da so visoko socialne in inteligentne živali, kot so sloni, kiti in primati, razvile kompleksna čustva, vključno z empatijo, ki presega meje njihove lastne vrste. Te živali imajo zapletene možganske strukture, ki jim omogočajo, da prepoznajo stisko drugega bitja in se nanjo odzovejo.
Dr. Frans de Waal, ki je bil sloviti primatolog in etolog na Univerzi Emory in ki je vlejal za enega vodilnih svetovnih strokovnjakov za socialno vedenje primatov in empatijo pri živalih, je o takšnih pojavih nekoč dejal: »Empatija ni neka skrivnostna sposobnost, ki bi se pojavila šele pri ljudeh. Njeni temelji so stari in vidni pri številnih drugih živalih. Vidimo jo v obliki tolažilnega vedenja pri šimpanzih ali v reševalnih akcijah delfinov. Zmožnost, da se vživiš v stisko drugega in se nanjo odzoveš, je bistveni del preživetja v socialni skupini, in včasih ta impulz preseže meje lastne vrste.«
Sprememba: 12. junija 2025, 8.21 – Dodan citat dr. Fransa de Waala.
