Že dolgo se izrazi uporabljajo vsevprek, ko se želi kakšno mesto ali dogodek povzdigniti v nekaj več. Pred nekaj dnevi smo dobili evropsko prestolnico kulture, kar je naziv, ki ga za dobo enega koledarskega leta nosi eno ali več mest v EU, ki od leta 1985 na pobudo Meline Merkuri sodelujejo v programu Evropska prestolnica kulture.
V samostojni Sloveniji se je veliko mednarodno kulturno dogajanje začelo leta 1997 z Evropskim mesecem kulture (potekali so med letoma 1990 in 2001, nato je ideja zamrla). V rubriki Filatelija smo 13. maja 1997 v navalu navdušenja nad dogodkom zapisali naslednje: »Letos je ta čast doletela Ljubljano. Ljubljana je naša kulturna identiteta, ki nas obenem varuje in vključuje v evropski kulturni pretok. Petdeset dni bodo potekale prireditve od stolnice do Metelkove, da ne omenjamo večernih bližnjih srečanj umetniške vrste ...« Avtor celostne grafične podobe Miljenko Licul je dovolil uporabo simbolov prireditve za filatelistično spominsko kuverto in tudi sam brezplačno pripravil osnutek zanjo. Strinjal se je tudi s predloženim osnutkom za priložnostni poštni žig (motiv: njegov stiliziran zmajček), ki je bil v uporabi 15. maja.
Leta 2012 sta bili evropski prestolnici kulture portugalski Guimarães in naš Maribor. V Biltenu Pošte Slovenije so takrat zapisali: »Maribor je z nazivom evropska prestolnica kulture 2012 pridobil priložnost za vse meščane. Priložnost, da mesto vzcveti in poveže vse soustvarjalce.« V sklopu znamk EUROPA s podnaslovom »Obiščite Slovenijo« sta EPK slavila dva motiva Zavrtimo skupaj (moder in rdeč; avtor Borut Bončina). V spominu je ostalo bolj malo dogodkov – eden redkih, ki se je ohranil do danes, je socialnoekološki program Urbane brazde oziroma Zadruga Dobrina (razvoj malih kmetij, pravične trgovine z živili itd.), na kar je pred nekaj dnevi v svoji kolumni opozorila nagrajenka Prešernovega sklada Nataša Kramberger.
Letošnji evropski prestolnici kulture sta nemški Chemnitz (1953–1990 imenovan Karl-Marx-Stadt) ter čezmejni slovenska Nova Gorica in italijanska Gorica. V počastitev EPK 2025 je 6. februarja izšla skupna (joint) izdaja bloka s po dvema znamkama Italije in Slovenije. Vsebinsko identična in enako velika bloka prikazujeta pogled na reko Sočo, na znamkah sta prikazana goriški grad in pročelje novogoriške železniške postaje; dvojezično besedilo sporoča, čemu je blok namenjen, oblikoval ju je Matias Hermo, fotografije: Fabrice Gallina in ProTurismo FVG iz Trsta. Opisna nominala italijanskih znamk je »B zona 1« (poštnina za pismo/kartico do 20 g v mednarodnem prometu za Evropo in Sredozemlje; 1,30 € × 2 = 2,60 €), slovenskih »C« (standardno pismo do 20 g v mednarodnem prometu; 1,79 € x 2 = 3,58 €). Italijanski blok je bil tiskan v 6-barvnem ofsetu (Instituto Poligrafico e Zecca dello Stato S.p.A.) na samolepilnem papirju (valoviti izsek 11), slovenski v 4-barvnem ofsetu (AKD Zagreb) na gumiranem papirju (okvirno zobčanje 14); naklada italijanskega je 100.000, slovenskega 15.000 primerkov. Žig prvega dne sta uporabljali pošti 34179 Gorizia Verdi in 5101 Nova Gorica (OPD večjega formata št. 6).
