Frances Marion (rojena Marion Benson Owens, 1888–1973) je bila med letoma 1915 in 1934 najbolje plačana scenaristka – ne le med ženskami, temveč med vsemi ustvarjalci nemega filma. V določenem obdobju je zaslužila 50.000 dolarjev na leto (danes več kot 1,5 milijona). Tri leta je ustvarjala izključno za Mary Pickford. Pisala je tudi v 40. letih, pri čemer so nekateri scenariji po podatkih IMDb ostali nenavedeni. V Hollywoodu je delovala tudi kot igralka, režiserka in producentka, a največji pečat je pustila kot scenaristka. Kot vojna dopisnica med prvo svetovno vojno in dvakratna dobitnica oskarja je veljala za najvplivnejšo žensko obdobja nemega filma.
Prva hollywoodska milijonarka
Gladys Louise Smith (1892–1979), bolj znana kot ljubljenka Amerike, je skupaj s svojo najboljšo prijateljico Frances Marion soustvarjala zgodovino filma ter pri 24 letih postala prva hollywoodska milijonarka. Kariero je začela kot otroška igralka v Kanadi, nato pa se preselila v New York. Kmalu je zapustila gledališče in se pridružila filmskim pionirjem v Hollywoodu.
Posnela je več kot 240 filmov, pisala, producirala in režirala, največji dosežek pa je dosegla kot podjetnica. Leta 1916 je ustanovila Mary Pickford Studios, tri leta pozneje pa skupaj z D. W. Griffithom, Charliejem Chaplinom in Douglasom Fairbanksom še United Artists. Leta 1927 je sodelovala pri ustanovitvi Akademije filmskih umetnosti in znanosti ter leta 1930 prejela oskarja za vlogo v filmu Coquette.
Prva temnopolta igralka z oskarjem v roki
Med pionirkami je izstopala tudi Hattie McDaniel (1885–1952), hči veterana državljanske vojne in prva temnopolta dobitnica oskarja. Rodila se je v Kansasu, odraščala v Denverju in nastopala kot pevka, plesalka in komedijantka. Leta 1911 je ustanovila žensko minstrel skupino, v 20. letih pa je nastopala v lahkotnih, razvedrilnih gledaliških vsebinah. Leta 1934 je pritegnila pozornost Hollywooda s pevskim nastopom ob Willu Rogersu v filmu Judge Priest. Nastopila je v The Little Colonel s Shirley Temple, nato pa v večjih produkcijah, med drugim v Show Boat (1936).
Vrhunec kariere je dosegla z vlogo Mammy v filmu V vrtincu (1939). Zaradi rasne segregacije ni smela na premiero v Atlanti, kljub temu pa je za svojo igro prejela oskarja za najboljšo stransko igralko – kot prva temnopolta igralka v zgodovini. Med vojno je nastopala za vojake in pomagala zbirati sredstva s prodajo obveznic.
Posebno mesto med igralkami ima tudi Shirley Temple (1928–2014), ki je s svojim nasmehom razsvetlila obdobje velike depresije. Odkrili so jo pri treh letih in začela je nastopati v satiričnih kratkih filmih Baby Burlesks. Pri šestih je že pustila močan pečat in na podelitvi oskarjev leta 1935 prejela prvo nagrado juvenile, ustvarjeno posebej zanjo. Do upokojitve pri 22 letih je zaigrala v skoraj šestdesetih filmih ter prejela triindvajset nagrad, med njimi tudi priznanje Kennedyjevega centra. Kasneje se je posvetila javnim zadevam in diplomaciji.
Ne gre prezreti niti igralke Hedy Lamarr, ki je poleg bogate filmske kariere prispevala tudi k razvoju tehnologije in s soavtorstvom komunikacijskega sistema tlakovala pot izumom, kot sta wi-fi in bluetooth. Bila je veliko več kot le lep obraz.
