Knežje mesto leži ob sotočju Voglajne in Savinje v Celjski kotlini. Prve naselbine so iz starejše železne dobe, nato pa so na tem prostoru bivali Kelti in Rimljani. V petem stoletju so Huni z Atilo na čelu povsem razdejali mesto. Kot Celje je bil kraj prvič omenjen v listinah leta 1137, kot trg leta 1323, kot mesto pa leta 1451.
Med gospodarji kraja velja omeniti gospode Žovneške, ki so bili leta 1341 povzdignjeni v grofe Celjske; leta 1436 dobijo naziv državnih knezov. Največji razmah omenjene fevdalne rodbine se je zgodil za časa grofa Hermana II., njihov zaton pa se je začel s smrtjo kneza Ulrika II., ki so ga umorili leta 1456 v Beogradu. Nato je Celje pripadlo Habsburžanom, ki so ga razvili v trgovsko in obrtniško središče. Zaradi dobro utrjenega obrambnega zidu se je mesto uspešno ubranilo Turkov.
Poti na grad in z njega
Med zaščitne znake mesta sodi Stari grad iz 12. oziroma 13. stoletja, ki so ga celjski grofje pozidali skoraj do današnje velikosti. Kasneje je bil grad večkrat prezidan in je zamenjal nekaj lastnikov. Nekoč mesto v malem je danes le delno ohranjeno. Med mogočnimi razvalinami izstopata trinadstropni gotski palacij in štirinadstropni saniran Friderikov stolp. Obnovljen je tudi Stolp nad Pelikanovo potjo, pri vhodu pa je kavarna Veronika, kjer se lahko malce spočijete in osvežite.
Dostopov do gradu je več, poleg asfaltirane ceste pripelje nanj nekaj poti. Med najbolj znane sodi Pelikanova pot, ki so ji v letu 2024 dodali še nekaj novih v skupni dolžini 1256 metrov. Prva je Geološka pot, ki vodi pod grajskimi stenami in izobražuje o geološki zgodovini območja. Geološke dobe so označene na lesenih stebrih in vklesane v kamnite stopnice.
Druga je pot Z igro v dolino, ki poteka po jugozahodnem pobočju grajskega griča. Na tej poti so igrala, ki otroke spodbujajo k razvijanju domišljije in motoričnih sposobnosti. Med bolj zanimive sodijo: piramida iz vrvi za plezanje, leseno gnezdo, mostiček in tobogan. Tretja je Panoramska pot, ki vodi pohodnike po grajskem jarku. Nahaja se ob južnem delu grajskega obzidja, ki pripelje do urejene panoramske ploščadi. Ta v celoti lebdi nad grajsko veduto in nudi lep razgled na Celje z okolico. Na severni in južni strani grajskega parkirišča sta dva vstopna portala. Na vseh teh poteh so nameščene lično izdelane klopi iz macesna, ki se lepo vključujejo v naravno okolje, obiskovalcem dajejo možnost za počitek in druženje.
Kako na vrh
Peljemo se po Mariborski cesti, ki vodi proti jugu oziroma središču Celja. Urejeno in plačljivo parkirišče stoji na južni strani železniške postaje (na levi stani, tik pred mostom čez Savinjo). Druga možnost je, da se peljemo naprej, čez most, cesta pelje v Laško, nato za bencinsko črpalko zavijemo levo in takoj za mostom ponovno levo (sledimo oznakam za celjski grad). Za podvozom pri sotočju Voglajne in Savinje zavijemo v prvo ulico desno in parkiramo na manjšem parkirišču.
Če smo se odločili za prvo izhodišče, bomo na južnem koncu parkirišča pri železniški postaji poiskali informacijsko tablo. Na njej so označene planinske poti in začetek Celjske planinske poti, ki prav tako vodi na Stari grad. Pot nas vodi po levem bregu Savinje v smeri grajskega griča. Ob sotočju Voglajne in Savinje prečkamo most in zavijemo levo, nato takoj za podvozom zavijemo desno, kjer stoji manjše parkirišče. Ob njem nas bo smerokaz usmeril levo (v gozd) na Pelikanovo pot. Tej poti sledimo samo kratek čas, kjer je novo razpotje, zavijemo desno na Geološko pot.
Leseni stebrički, klopce in igrala ob poti nas jasno vodijo vse do razgledišča. Ko smo se naužili lepot, se odpravimo proti vzhodu, kjer je vhod v grad. Dva vhodna portala se z vzorcem zvezd lepo povežeta s simboliko celjskega gradu. Sestopimo lahko po isti poti ali se podamo skozi drugi portal na Pelikanovo pot. Najprej je treba nekoliko sestopiti in zaviti levo, pot nas sprva vodi ob grajskem obzidju navzgor, nato se prične spuščati. Že po nekaj korakih pridemo do razpotja, leva pot pelje k plezališču, mi pa nadaljujemo desno. Pot je dobro uhojena in jasno vodi navzdol. Če imamo čas, lahko obiščemo klopce, ki so nekoliko desno od naše poti. Preden pridemo iz gozda, je že znano razpotje, kjer se levo odcepi Geološka pot. Za vzpon bomo potrebovali dobre pol ure in nekoliko manj za sestop. Izlet je primeren tudi za otroke in telesno slabše pripravljene.
