Preiskava je razkrila razsežnosti okoljske katastrofe, ki se je zgodila septembra 2023, ugotovitve pa so bile objavljene v ugledni reviji Science, poroča CBS News. Ko se je začel množični pogin delfinov, je bil na teren poslan hidrolog Ayan Fleischmann, da bi odkril vzrok. Kar je ugotovila njegova ekipa, je bilo osupljivo: jezero se je spremenilo v vročo brozgo.
»V vodo nisi mogel potopiti prsta,« je za AFP povedal Fleischmann, vodja raziskave z brazilskega inštituta Mamiraua. Spomnil se je tudi psihološkega vpliva, ki so ga imeli nanj prizori trupel amazonskih rečnih delfinov in tukuksijev, še ene vrste sladkovodnih delfinov.
Jezero toplejše od jacuzzija
V samo enem tednu, od 23. septembra 2023, so našli 153 mrtvih delfinov – 130 rožnatih rečnih delfinov in 23 tukuksijev. Obe vrsti sta na rdečem seznamu ogroženih vrst.
Ekipa je obiskala deset jezer v osrednji Amazoniji in ugotovila, da jih je imelo pet ekstremno visoke dnevne temperature vode, ki so presegale 37 stopinj Celzija, medtem ko za normalno šteje temperatura okoli 29 do 30 stopinj Celzija. Najbolj ekstremna meritev je bila zabeležena prav v jezeru Tefé, čigar površina se je zmanjšala za približno 75 odstotkov. Za primerjavo, voda v jacuzziju je običajno nastavljena na temperaturo, ki je nekoliko nižja od 40 stopinj Celzija.
S pomočjo računalniškega modeliranja je ekipa identificirala štiri ključne dejavnike, ki so povzročili tako ekstremen dvig temperature vode: močno sončno segrevanje, plitva voda, šibak veter in visoka motnost oziroma kalnost vode. Ti dejavniki se medsebojno krepijo – plitka voda povečuje motnost, ki zadrži več toplote, medtem ko šibek veter zmanjšuje hlajenje površja.
Širša okoljska kriza
Čeprav je bila pozornost javnosti usmerjena na več kot 200 poginulih delfinov v manj kot dveh mesecih, je bil to le vrh širše okoljske krize. Množični so bili tudi pogini rib, prišlo pa je tudi do cvetenja fitoplanktona, ki je jezero obarvalo rdeče.
Raziskovalci so z analizo satelitskih podatkov Nase od leta 1990 ugotovili, da se amazonska jezera segrevajo za približno 0,6 stopinje Celzija na desetletje, kar je hitreje od svetovnega povprečja.
Takšni dogodki kot posledica podnebnih sprememb postajajo vse pogostejši in resnejši. Leto dni po tej katastrofi, leta 2024, je Amazonijo prizadela še ena rekordna suša. »Podnebna kriza je tu, o tem ni dvoma,« je dejal Fleischmann.
Druga študija, objavljena v reviji Hydrological Processes, je potrdila, da suše pomembno vplivajo na ekstremne temperature rečne vode. »Naraščajoče temperature rečne vode lahko imajo pomembne in pogosto škodljive posledice za vodno življenje, saj vplivajo tako na posamezne vrste kot na celotne ekosisteme,« je opozoril David Hannah, soavtor študije in profesor na Univerzi v Birminghamu.
