Doktor psihologije Steve Taylor iz Velike Britanije se je lotil raziskave prav zaradi pritožb pacientov. »Zanimalo me je, na kakšne načine človeški um sploh razumeva čas. Udeležil sem se psihološke konference na Univerzi v Oxfordu, kjer sem srečeval veliko starih prijateljev in znancev ter navezal stike z novimi ljudmi. Kmalu sem imel občutek, da so moji možgani preobremenjeni z informacijami,« je povedal Taylor.
Času se je začel posvečati bolj podrobno, ko je med udeleženci slišal trditve, kot je »občutek imam, kot da te nisem videl že sto let«, in pogovore o tem, da imajo udeleženci občutek, da so nekatera predavanja dolga več ur, čeprav so trajala le 45 minut.
»Spraševal sem se, kaj določa naše doživljanje časa in zakaj se nam včasih zdi, da čas drvi mimo nas, spet drugič pa se upočasni.« Odkril je, da so ključne za razumevanje časa informacije.
Naše dojemanje časa se namreč spreminja, če naš um predela več informacij. »Zato se nam včasih tako vleče čas, ko moramo biti na sestankih ali predavanjih, kjer nas vsi zasipajo z informacijami. In nasprotno: v vsakdanjem okolju, kjer ponavljamo iste vzorce z istimi ljudmi, čas mineva res hitro,« je prepričan.
Vse mineva hitreje, ko smo starejši
Opravil je tudi več pogovorov s starejšimi osebami, ki so opisovale, da se jim zdi, da čas vsako leto teče hitreje. »Ljudje pogosto govorijo, da jim je čas v otroštvu mineval počasneje. To pa se zgodi predvsem zato, ker imamo kot otroci toliko novih izkušenj in tako vsak dan obdelamo ogromne količine novih informacij,« je pojasnil.
»Otroci tudi nefiltrirano in intenzivno zaznavajo svet, zaradi česar se jim okolica zdi bolj živahna. Vendar pa imamo s starostjo vedno manj novih izkušenj. Enako pomembno je, da naše zaznavanje sveta postaja bolj avtomatsko,« je dejal Taylor in dodal, da starejši ko smo, manj smo občutljivi za svoje okolje. Tako se nam vsako leto zdi, da čas mineva hitreje.
Čas lahko upočasnimo
Taylor je odkril načine, ki lahko služijo kot upor proti pospeševanju minevanja časa. »Najbolj preprost način je, da v življenje nenehno vnašamo novosti. Veliko potujmo, izbirajmo nove hobije in spoznavajmo nove ljudi,« svetuje doktor psihologije.
Drug, v zadnjih letih izjemno priljubljen način pa je praksa čuječnosti. S tem svoj um poskušamo upočasniti, opazovati svet okoli sebe in ga zares začutiti. »Obe metodi povečata količino informacij, ki jih obdeluje naš um, in tako razširita naše dojemanje časa. Kaže, da je izkušnja pospeševanja časa s starostjo sicer pogosta, vendar ni neizogibna,« je še dejal Taylor.
