Preganjanje zime in različna pustovanja so v polnem teku. Vrhunec bodo od te sobote do torka dosegla tudi v kraju Markovci na Ptujskem polju, ki velja za rojstni kraj znamenitega koranta. Tamkajšnje etnološko društvo šteje 80 članov in njegovo osnovno poslanstvo je prav ohranjanje pustne tradicije. Člani društva Nuša Horvat, Luka Krajnc ter Marko in Matjaž Mlinarič so pojasnili, da je sobotna pustna povorka, na kateri se zbere tudi 10.000 ljudi, namenjena širši javnosti, tudi turistom, medtem ko v ponedeljek in torek pustno obdobje slavijo in zaključijo domačini bolj med sabo. Takrat se pustni liki selijo od hiše do hiše, kjer jih pričakata jedača in pijača, skoraj nikoli pa denar. In četudi ni napisanih pravil, pravijo sogovorniki, pri njih prav tako velja, da korantovo masko in opremo nosijo izključno moški in fantje, nikoli pa ženske ali dekleta.
Kurenti tudi v Halozah, a s kravjimi rogovi
Ob našem obisku v Markovcih so nam predstavili svoje tradicionalne pustne like. Povedali so, da območje markovske občine mnogi poimenujejo kar korantova dežela, saj od tod izhajajo koranti oziroma kurenti, ki veljajo za najbolj poznano pustno masko v Sloveniji. Ob kurentih se pri njih pojavlja še deset drugih tradicionalnih pustnih mask, in to že vrsto stoletij. Kurenti so včasih smeli biti zgolj samski moški, ki so odslužili vojaški rok, sicer pa jih srečamo tudi na haloškem območju, a se od markovskega razlikujejo, ker imajo na glavi namesto trakov in peruti pritrjene kravje rogove. Nekdaj so si kurentovo opremo izdelali fantje sami, sedaj to delo opravijo mojstri, ki se načrtno ukvarjajo z izdelavo korantij.
Obraz kurentove kape je narejen iz usnja, na sredini kape je pritrjen nos, ki spominja na svinjski rilec. Za brke mu služijo sirkove vejice, pod njimi pa so na vrvico nanizana semena belega oziroma temnega fižola, ki predstavljajo zobe. Kurentu iz ust visi dolg rdeč jezik. Ob strani kape so namesto ušes pritrjena gosja oziroma puranja peresa. Vrh kape krasijo živopisni trakovi in rože, izdelane iz krep papirja. Kurent ima oblečen kožuh dolgodlake ovce, okoli pasu pa nosi na verigi privezane kravje zvonce. S slednjimi pozvanja ter plaši staro in mlado. Včasih je bil to precej bolj strašljiv pustni lik, kakor ga mnogi dojemajo danes. Za obrambo v rokah nosi palico, na kateri je na koncu pribita ježeva koža (ježevka). Kurent je obut v volnene, doma spletene, rdeče ali zelene nogavice, na njih pa ima nataknjene črne čevlje. Kurenti, ki so bili prvič pisno omenjeni ob koncu 19. stoletja, hodijo od hiše do hiše v skupini, spremlja jih hudič, za darove pa pobirajo svilene robce, včasih dobijo tudi kakšno klobaso. Izdelava opreme pa nikdar ni bila poceni.
Micko ponujajo od hiše do hiše
Ob kurentih, v katere se bodo preoblekli vsi trije naši moški sogovorniki, so ena bolj priljubljenih pustnih mask orači. Gre za skupino šestih do osmih fantov, ki predstavljajo neke vrste konje, ki za sabo vlečejo plug, ob obiskih domačij ali kmetij pa prinašajo upanje na dobro letino. Ob njih pobirač pobira darove in zavoljo vraže, da nedarovanje prinaša nesrečo, praktično ni domačije, ki ne bi darovala. Obenem pobirač seje v brazdo in z grabljicami semena zadela v zemljo. Ob njih je tudi pokač, ki s pokanjem naznani prihod skupine.
Če v obdobju pred fašenkom ni bilo poroke, se vlači leseno korito, imenovano kopaja ali kopanja, ki se običajno uporablja za napajanje ali krmljenje živine. Pri tem obredu bo letos sodelovala tudi Nuša Horvat, ki nam je zaupala, da prihaja iz bližnjega kraja Spuhlja, kjer bolj prevladujejo karnevalske maske, a zdaj živi pri fantu v Markovcih in sodeluje pri markovskih pustnih običajih. Če se v vasi ni omožilo nobeno dekle, fantje iz slame napravijo žensko lutko, jo oblečejo, posadijo v kopajo, okrasijo z zelenjem in pisanimi trakovi. Takšno posadijo na lesen voziček, sami pa se oblečejo v starejše ženice (dolgo krilo, bluza, predpasnik, naglavna ruta in plet prek ramen) ter ob vlačenju kopaje strašno jokajo. Svojo »Micko« ponujajo od hiše do hiše, kjer ji iščejo ženina, prav tako se ponorčujejo iz deklet, ki se niso poročile. Če pa se v vasi ni oženil noben fant, isto obredje vršijo punce, oblečene v moška oblačila: temne hlače, srajco, telovnik, moder predpasnik in klobuk na glavi. Tudi punce zelo glasno jokajo in tarnajo ter ponujajo slamnatega ženina za primerno doto.
Kopjaš se zmeraj pojavi na porokah in ob fašenku
Starejši možakarji se običajno šemijo v bozjaka. Oblečeni so v stara delovna oblačila, okoli vratu imajo obešen pladenj, na katerem ponujajo različne stvari. Sovaščanom prodajajo krtače, kreme za čevlje, staro kramo, mogoče kakšne metle ali štile ter mnogo neuporabnih predmetov. Ob bozjaku se je večkrat pojavil žlejfar, ki je podobno napravljen kot bozjak, a brusi nože. Deklice pa se oblečejo v vile. Na sebi imajo belo obleko, plet in krono, ena od njih je kraljica, in to tista, ki ima lepšo in večjo krono kot druge. Vile se na dvorišču ali v hiši postavijo v krog in pojejo pesmi, ki prerokujejo dobro letino. One so v dar vedno prejemale denar.
V času fašenka je v Markovcih običaj tudi gonjenje medveda. Ta ima obleko narejeno iz ovčje kože, na glavi pa nosi masko, ki spominja na medvedovo glavo. Po navadi je v skupini več medvedov, spremlja pa jih večja skupina ciganov, ki jih vodijo in igrajo na različne inštrumente. Kokoši se predstavijo kot piceki (piščanci) in körike (kure), konji in krave pa kot ruse in melike –masko prve nosi eden, druge pa dva. Meliko jezdi lutka iz cunj, imenovana faček. Velja nepisano pravilo, da če se melika na dvorišču uleže na tla, je to slabo znamenje. Pri obredu na dvorišču gonjači in pobirač želijo gospodarju prodati živino in jo hvalijo na vse pretege. Ker pa se po dolgotrajnem barantanju gospodar ne da in ne želi skleniti kupčije, rajši s kozarčkom in južino pogosti našemljence, gospodinja pa daruje klobaso.
Obstaja še kopjaš, ki sicer ni pustni lik, a se zmeraj pojavi ob fašenku in pa ob porokah. Ponavadi je ženinov najboljši prijatelj, na poroki pa njegov spremljevalec. Oblečen je v svečano črno moško obleko, belo srajco in rdečo kravato, ima klobuk in visoke škornje. Klobuk in obleko krasijo pušeljci, prek ramen pa ima slovensko trobojnico. Najpomembnejši pripomoček je kopje, to je poročna, svatbena zastava, ki je sestavljena iz rute in živopisnih trakov. Kopjaš stopi v obredno službo, ko ženin s starešino in svati odhaja po svojo nevesto. Postavi se zunaj, poleg vrat in svoje kopje dviga nad pragom kvišku, da tvori slavolok. Ženitni sprevod naredi slavnosten in ga poživi s poskočnim plesnim ritmom, na poroki pa mora paziti, da mu svatje ne ukradejo kopja ali mu med plesom ne pade na tla. Kopjaši so nepogrešljiv lik tudi na ptujskem kurentovanju, kjer so od vsega začetka, torej več kot šest desetletij, na čelu sprevoda.
Čas je za poroko
Fašensko obdobje se v Markovcih prične s svečnico, ki je 2. februarja ali 40 dni po božiču. Takrat izvedejo prireditev bičev pok, nato je naslednje dneve in tedne mogoče slišati fante, kako vrtijo in pokajo z biči, moški pa zvonijo z zvonci, a brez kožuhov in korantove oprave. S pustno povorko, takrat se tudi prvič našemijo in bo v Markovcih to soboto, 1. marca, se njihove avtohtone maske predstavijo širši javnosti, ko se običajno zbere okrog deset tisoč ljudi, v povorki pa sodeluje kakšnih 40 skupin ali dva tisoč ljudi. Glavni pustni lik je seveda kurent, ki izvira s Ptujskega in Dravskega polja, prvič pa je bil opisan prav korant iz kraja Markovci. Prav tako naj bi bili pobudniki ptujskega karnevala pred 65 leti prav člani društev iz Markovcev, medtem ko markovska povorka obstaja že tri desetletja.
Naši sogovorniki v en glas zatrjujejo, da celo leto komaj čakajo, da se prične fašenk in s tem druženje na prostem. Enako velja za njihove družinske člane. V veliki meri pri pripravi mask, ne toliko pri kurentovi opravi, sodelujejo tudi sami, prav tako maske predstavijo markovskim osnovnošolcem z željo, da bodo nadaljevali bogato pustno tradicijo. Letos se predstavljajo tudi v Sračincu pri Varaždinu in v Kostanjevici na Krki. So pa v markovskem etnološkem društvu sodelovali tudi pri oblikovanju mask in predstavitvenega filma, ki ponazarjajo takšne, ki so jih nosili pred stoletjem ali več, dekleta pa zlasti pri oblikovanju rož ali duhov.
Za čas fašenka je običaj, da imajo koline, tako da pri njih pustni čas ni masten zgolj zaradi pustnih krofov, ki jim sami sicer pravijo krapčiči. Fašensko obdobje pa v Markovcih ni povezano samo s preganjanjem zime, ampak tudi z dobrimi željami po čim boljši letini – tako pri živini kakor na poljih in v vinogradih. Posredno pa tudi, da samske mlade opomnijo, da je čas za poroko, če ne drugega, v pustni čas prinesejo veselje. Ob pustovanju druga društva v občini med letom organizirajo še koline, košnjo in žetev po starih običajih, tudi ličkanje koruze, povezani pa so tudi z Dravo in brodom.
