Sosesko Panyu, znano tudi kot »vas Shein«, predstavljajo tovarne, ki poganjajo največjo trgovino s hitro modo na svetu. »Če ima mesec 31 dni, bom delal 31 dni,« je novinarjem BBC povedal eden od delavcev. Večina zaposlenih je povedala, da imajo samo en prost dan na mesec. Med več dnevnim obiskom Panyuja so novinarji obiskali smo deset tovarn in se pogovarjali s štirimi lastniki in več kot 20 delavci. Med drugim so ugotovili, da je srce imperija kitajske blagovne znamke delovna sila, ki sedi za šivalnimi stroji približno 75 ur na teden, kar je v nasprotju tudi s kitajsko delovno zakonodajo.

Obtožbe o prisilnem delu

Vendar pa število delovnih ur v mestu Guangzhou, industrijskem središču podeželskih delavcev, niso nenavadne. Kitajske tovarne že desetletja nimajo resne konkurence na svetu. Vseeno pa je Shen, nekoč malo znano kitajsko podjetje, ki je v dobrih petih letih postalo svetovni velikan, pritegnil pozornost svetovne javnosti. Vrednost podjetja, ki je še vedno v zasebni lasti, je bilo leta 2023 ocenjeno na približno 54 milijard funtov (66 milijard evrov). Vseeno pa meteorski vzpon družbe spremljajo polemike o ravnanju z delavci in obtožbami o prisilnem delu.

Že lani so prišli v javnost podatki, da so našli otroke, ki delajo v tovarnah na Kitajskem. Podjetje je zavrnilo intervju, a so v izjavi za BBC povedali, da je »Shein zavezan zagotavljanju poštenega in dostojanstvenega obravnavanja vseh delavcev v naši dobavni verigi.« Ob tem so še dodali: »Prizadevamo si postaviti najvišje standarde za plačilo in zahtevamo, da se vsi partnerji v dobavni verigi držijo našega kodeksa ravnanja. Poleg tega Shein sodeluje z revizorji, ki zagotavljajo skladnost.«

Sheinov uspeh je v spletnih zalogah, ki se štejejo v milijonih kosov oblačil, veliki so tudi popusti: obleke po 12 evrov, puloverji za 7 evrov. Govorimo o cenah oblačil, ki se v povprečju gibljejo pod 10 evri. Prihodki so v zadnjih letih narasli in presegli prihodek H&M, Zara in Primark. In prav te razprodaje spodbujajo kraje, kot je »vas Shein« in kjer je okoli 5000 tovarn, k še večjemu povezovanju. Stavbe, kamor so preselili tovarne, so bile izdolbene, da bi naredili prostor za šivalne stroje, zvitke blaga in polne vreče ostankov blaga. Vrata njihovih kleti so vedno odprta za na videz neskončen cikel dostav in prevzemov.

Osnovna plača manj kot 310 evrov

Ko dan mineva, se police napolnijo s prozornimi plastičnimi vrečkami označenimi z logom blagovne znamke. Toda tudi po 22. uri se šivalni stroji in ljudje, ki so sključeni nad njimi, ne ustavijo. Tovornjaki sproti dovažajo novo blago. »Običajno delamo 10, 11 ali 12 ur na dan,« je novinarjem povedala 49-letna ženska iz Jiangxija, ki ne želi izdati svojega imena. »Ob nedeljah delamo približno tri ure manj. A vseeno zaslužimo tako malo. Življenjski stroški so zdaj tako visoki,« še pove in doda, da si želi zaslužiti dovolj, da se vrne k svojim otrokom, ki živijo pri starih starših. »Plačani smo na kos,« pojasnjuje. »Odvisno od tega, kako zahtevno je šivanje. Nekaj preprostega, kot je majica, stane en ali dva juana (manj kot evro) na kos in v eni uri jih lahko naredim približno ducat.« Pregled šivov na hlačah iz kepra je postavka, okoli katere delavci izračunajo, koliko bodo plačani za izdelavo vsakega kosa oblačila in koliko jih lahko naredijo v eni uri.

Osnovna plača brez nadur znašala 2.400 juanov (265 funtov oziroma nekaj manj kot 310 evrov) – pod 6.512 juanov, ki po mnenju Združenja Asia Floor Wage Alliance velja za »življenjsko plačo«. Zaslužek delavcev se giblje med 4.000 in 10.000 juanov na mesec. »Ta delovni čas ni nenavaden, vendar je jasno, da je nezakonit in krši osnovne človekove pravice,« je dejal David Hachfield iz omenjenega združenja. »Gre za skrajno obliko izkoriščanja in to mora biti vidno.« Povprečni delovni teden ne bi smel presegati 44 ur, v skladu s kitajsko delovno zakonodajo, ki prav tako določa, da morajo delodajalci delavcem zagotoviti vsaj en dan počitka na teden. Če želi delodajalec podaljšati te delovne ure, mora biti to iz posebnih razlogov. Tudi skupine, ki zagovarjajo človekove pravice pravijo, da je dolg delovni čas, ki je za mnoge v mestu Guangzhou postal način življenja, nepravičen in izkoriščevalski. Stroji narekujejo ritem dneva. Ustavijo se za kosilo in večerjo, ko se delavci s kovinskimi krožniki in palčkami v rokah odpravijo v menzo, da bi kupili hrano. Če ni več prostora za sedenje, stojijo na ulici. »V teh tovarnah delam že več kot 40 let,« je povedala ena ženska, ki je za svoj obrok porabila le 20 minut. To je bil le še en dan zanjo.

Dobavna veriga s Kitajske

Po drugi strani pa notranjosti tovarn niso utesnjene. Svetlobe je dovolj in pripeljali so ventilatorje industrijske velikosti, ki hladijo prostore. Ogromni plakati pozivajo osebje, naj prijavijo mladoletne delavce – verjetno odziv na lanskoletno odkritje dveh primerov dela otrok v dobavni verigi. Eden največjih izzivov, s katerimi se Shein sooča, so obtožbe, da bombaž pridobivajo iz kitajske regije Xinjiang, ki so jo nekoč oglaševali kot eno najboljših tkanin na svetu. Žal pa je regija padla na nemilost po obtožbah, da proizvajajo bombaž s prisilnim delom ljudi iz muslimanske ujgurske manjšine. Kljub temu, da Peking vztrajno zanika obtožbe, se Xinjiang ne more izogniti kritikam, ki še vedno letijo nanj.

Ena večjih prednosti, ki jo podjetje Shein zna izkoristiti je dobavna veriga s Kitajske čemur nihče ne more konkurirati. Ambiciozna tekmeca, kot sta Vietnam in Bangladeš, uvažata surovine za izdelavo oblačil iz Kitajske. Vendar se kitajske tovarne v celoti zanašajo na lokalne vire - od blaga do zadrg in gumbov. Tako je enostavno izdelati raznovrstna oblačila, in to jim uspe hitro. To še posebej deluje pri Sheinu, čigar algoritem določa naročila. Če kupci večkrat kliknejo na določeno obleko ali dlje gledajo volneni pulover, podjetje ve, da zahteva od tovarn, da izdelajo več – in to hitro. Za delavce v mestu Guangzhou je to lahko izziv. »Shein ima svoje prednosti in slabosti,« nam je povedal en lastnik tovarne. »Pred Sheinom smo oblačila proizvajali in prodajali sami,« je povedal lastnik treh tovarn. »Lahko smo ocenili stroške, določili ceno ter izračunali dobiček. Zdaj vse to nadzoruje Shein, mi pa lahko razmišljamo samo o načinih za zmanjšanje stroškov,« je novinarjem povedal eden od lastnikov tovarn, ki šivajo za Shein.