Že vse od začetka decembra, ko je pod streli v hrbet na Manhattnu padel direktor zdravstvene zavarovalnice UnitedHealthcare Brian Thompson, se bolj kot o žrtvi govori o osumljencu umora, 26-letnem Luigiju Mangioneju. Ne le, da jim s svojo hladnokrvnostjo ni nagnal strahu v kosti, mladenič jih je s svojimi temnimi kodri in širokim nasmeškom celo očaral. Imajo ga za junaka, ki se je zoperstavil pohlepnim zavarovalnicam in s tem stopil v bran »malemu človeku«.

Zbrali čez 600 tisočakov

Oblikovale so se skupine, ki so zahtevale njegovo izpustitev, sredi New Yorka so organizirali »tekmovanje« v tem, kateri od zbranih tipov v kapuci mu je najbolj podoben, na spletni strani, s katero »oboževalce« seznanjajo s potekom sodnega postopka pa so do petka za poplačilo sodnih stroškov zbrali 630 tisoč dolarjev. Pustimo ob strani, da Mangione prihaja iz zelo bogate družine, ki denarja drugih ne potrebuje …

Luigija pa oboževalci ne bombardirajo le z donacijami, komplimenti in ljubeznijo, temveč mu v pripor v Brooklynu pošiljajo na tisoče fotografij. Toliko, da jih mladenič sploh ne obvlada več. »Prosim, ne pošiljajte mi več kot pet fotografij naenkrat,« je po poročanju New York Posta prek strani, posvečene njegovemu sojenju, javno nagovoril svoje oboževalce. V priporu ima dostop do dveh aplikacij za deljenje fotografij, od katerih vsako pregledajo pravosodni policisti. Zato se celoten postopek zelo zavleče, Luigi pa fotografije prejme z zamudo.

Luigi je v dno srca hvaležen vsakomur, ki se spomni nanj, prebere vsako od pisem, a na vse pač ne more odgovoriti. Čisto zadosti ima tudi že knjig, ki mu jih ljudje pošiljajo. Zato jih je prosil, naj nehajo. »Neverjetno, podpirajo me ljudje različnih ras, veroizpovedi, političnega prepričanja, tudi družbenega razreda,« je sam s seboj zadovoljen Mangione.

Transparenti, grafit in majice v podporo

Mladeniča so prejšnji petek ob prihodu na sodišče kljub nečloveško nizkim temperaturam pričakali podporniki. Ure in ure dolgo so čakali, da bi ga uspeli vsaj za trenutek uzreti. »Mi smo Luigi« in pa »Svoboda za Luigija« so sporočali s transparenti, pa tudi z majicami in šali. Njegovo odvetnico Karen Friedman Agnifilo so ob prihodu na sodišče pričakali z aplavzom in vzkliki. Prejšnji četrtek so na eno od stavb v New Yorku projicirali njegovo fotografijo, da bi podporniki s tem opozorili na Mangionejevo pravico do pravičnega sojenja. Na vzhodu Londona pa se mu je nekdo poklonil z velikim grafitom.

Mangioneju tožilstvo očita umor prve in druge stopnje, naklepni umor v podporo terorizmu in pa ponarejanje dokumentov. Glede obtožb na državni ravni je zanikal krivdo, o tistih na zvezni se še ni izrekel. Grozi mu dosmrtno zapor brez možnosti predčasnega izpusta. 

Neučinkovit sistem

Primer je v ZDA sprožil burno javno razpravo o neučinkovitem, po mnenju mnogih pa celo zlomljenem zdravstvenem sistemu in zdravstvu, ki si ga ogromno Američanov ne more niti privoščiti. Zavarovalnice in njihove direktorje vidijo kot pohlepne, ki na račun zdravja in življenja ljudi zavračajo plačila operacij ter si s tem polnijo žepe. »Paraziti so dobili točno tisto, kar so si zaslužili,« je pisalo na enem od listov, ki so jih ob aretaciji našli pri obtožencu, z njim pa se strinja vse več Američanov.

Med njimi sicer ni ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je tako podporo ostro obsodil: »To je grozno. Resnično slabo, da ga nekateri ljudje tako občudujej.«

Očarljive "barabe"

Mangione naj bi bil zvezda tudi zato, ker »zažiga« brez majice. S tem naj bi si prislužil vzdevek seksi morilec. Očaranost nad čednimi zločinci sicer ni stvar sodobnega sveta, spomnimo le na serijskega morilca Teda Bundyja, ki je svojim nasilnim dejanjem navkljub imel cel kup oboževalk, med bolj aktualnimi oboževanimi kriminalci pa sta brata Menendez, ki sta se za zapahi oba uspela tudi poročiti. Zaradi spleta in družbenih omrežij je danes stanje še veliko slabše kot pred desetletji, saj je po mnenju strokovnjakinje za digitalno kulturo Tanye Horeck internet zabrisal meje med zvezdništvom in kriminaliteto. Ko ljudje na svojem zaslonu vidijo privlačno osebo, njihov prvi odziv ni moralna kritika, temveč poželenje, je profesorica razložila navdušenje nad osumljenim umora.

Priporočamo