Ko temperature padejo pod ledišče in se prve jutranje meglice začnejo dvigati nad kotlinami, se v mnogih naših domovih začnejo težave, nekakšen boj proti termodinamiki, kjer toplota nenehno išče pot na prosto. Večina lastnikov nepremičnin v tej bitki poseže po termostatu in vrednosti na njem preprosto poviša, s čimer seveda pridejo višji mesečni stroški.
Vendar pa strokovnjaki za stavbno pohištvo opozarjajo na spregledano podrobnost, ki se skriva v okviru sodobnih PVC-oken, je te dni pisal Jutarnji list. Gre za preprost, toda ključen mehanizem, ki omogoča prilagajanje pritiska okenskega krila – funkcijo, ki lahko drastično spremeni energetsko bilanco stanovanja in ki jo monterji oken ob vgradnji pogosto pozabijo omeniti.
Mit o zimskem režimu
V gradbenih krogih in na spletnih forumih že leta krožijo razprave o tako imenovanem zimskem režimu oken. Čeprav se izraz včasih zdi kot marketinška poteza, v ozadju stoji preprosta fizika. Sodobno okovje – kovinski mehanizem, ki teče po obodu okenskega krila – ni statično. Zasnovano je tako, da se lahko odziva na termično raztezanje in krčenje materialov ter na potrebe uporabnika.
»Ljudje pogosto zmotno mislijo, da je okno, ko je enkrat vgrajeno, končan projekt,« pojasnjujejo inženirji, ki se ukvarjajo z energetsko učinkovitostjo stavb. »Toda PVC je material, ki 'diha' s temperaturo, tesnila se z leti posedajo in brez sezonskega prilagajanja okovja mečete denar skozi okno – dobesedno.«
Bistvo težave je v pritisku krila na okvir. Večina oken zapusti tovarno v nevtralnem položaju, ki je kompromis med tesnjenjem in lahkotnim zapiranjem. To je idealno za prehodna obdobja, vendar v ostrih zimskih mesecih, ko so temperaturne razlike med notranjostjo in zunanjostjo največje, ta standardna nastavitev pogosto ne zadostuje za preprečevanje mikropremikov zraka.
Diagnostika s kosom papirja
Preden se lastniki stanovanj lotijo kakršnihkoli posegov, stroka svetuje preprost diagnostični test, ki ne zahteva drage termokamere. Imenujejo ga test s papirjem.
Postopek je elementaren: navaden list pisarniškega papirja A4 vstavite med okvir in krilo okna, nato okno zaprite. Če lahko papir izvlečete brez kakršnegakoli odpora, vaše okno v tem delu ne tesni dovolj. To pomeni, da je okovje nastavljeno na poletni ali ohlapen režim, kar dopušča čezmerno izmenjavo zraka. Če se papir ob vlečenju strga ali pa ga izvlečete z znatnim naporom, je pritisk ustrezen za zimske razmere.
Ta test razkriva nevidne poti, po katerih uhaja topel zrak, v prostor pa vdira hladen, kar ogrevalne sisteme prisili k večji porabi energije za vzdrževanje sobne temperature.
Rešitev leži v majhnih kovinskih zatičih, znanih kot ekscentri, ki jih najdemo na stranskem delu okenskega krila. Ti niso popolnoma okrogli ali pa imajo oznako, ki nakazuje njihov položaj. S preprostim orodjem – najpogosteje gre za 4-milimetrski imbusni ključ, včasih pa tudi za klešče, odvisno od proizvajalca okovja – je mogoče te zatiče zavrteti.
Cilj je povečati kompresijo. Z obračanjem (običajno tako, da je širši del zatiča bližje tesnilu v notranjosti prostora) se krilo ob zapiranju močneje pritisne ob okvir. To ustvari skoraj hermetično tesnjenje, ki preprečuje prepih in zmanjšuje zunanji hrup.
Vendar pri tem posegu velja previdnost. Ne gre za to, da bi vijake zategnili do konca, opozarjajo serviserji oken, pač pa je cilj najti ravnovesje. Premočan pritisk bo otežil zapiranje okna in povzročil prehitro obrabo kljuke ter mehanizma.
Dvorezen meč tesnjenja
Čeprav se zdi preklop na zimski režim idealna rešitev za prihranek energije, ima medalja tudi drugo plat. Neprekinjeno vzdrževanje maksimalnega pritiska čez vse leto lahko povzroči trajne poškodbe tesnil. Guma, ki je nenehno stisnjena do svojih skrajnih meja, sčasoma izgubi elastičnost. Ko enkrat postane toga in krhka, ne tesni več, ne glede na nastavitev okovja.
Zato strokovnjaki poudarjajo pomen sezonskega cikla. Tako kot zamenjamo pnevmatike na avtomobilih, bi morali prilagoditi tudi okna: zategniti pozno jeseni in sprostiti spomladi. Z vrnitvijo v poletni režim (pri katerem je pritisk manjši) omogočimo tesnilom regeneracijo in zagotovimo mikrokroženje zraka, ki je v toplejših mesecih zaželeno za preprečevanje zatohlih prostorov.
Poleg tega je treba opozoriti, da pri popolnoma novih oknih takojšnja prestavitev v zimski režim pogosto ni priporočljiva. Nova tesnila so še vedno dovolj prožna in debela, da zagotavljajo ustrezno izolacijo tudi v srednjem položaju. Prezgodnje zategovanje bi jih zgolj po nepotrebnem deformiralo.
Širša slika
Prilagajanje okenskega okovja je majhen del širšega vprašanja vzdrževanja doma. Hiše in stanovanja postajajo tehnološko vse naprednejši, kar pa od lastnikov zahteva več tehničnega razumevanja delovanja različnih elementov okoli nas.
Sprememba nastavitve oken tudi ne bo rešila težav z dotrajano fasado ali slabo strešno izolacijo, je pa eden izmed stroškovno najbolj učinkovitih ukrepov, ki so na voljo slehernemu posamezniku. Je brezplačen, vzame nekaj minut časa in ne zahteva prihoda mojstra.
Dolgoročno se ta majhna skrb za podrobnosti pozna. Ne samo v evrih na položnici za plin ali elektriko, temveč tudi v bivalnem ugodju – manjši pojavnosti kondenzacije na steklih, manjši nevarnosti za nastanek plesni in občutno toplejših večerih, ne da bi se dotaknili termostata.
