Ko je Mark David Chapman ubil Johna Lennona, je bil od zvezdnika zasedbe The Beatles petnajst let mlajši in je sprva spadal med oboževalce skupine, vendar je v začetku sedemdesetih let, se pravi sočasno z razpadom liverpoolske četverice, po katerem je Lennon začel samostojno glasbeno in politično aktivistično kariero, prestopil med krščanske aktiviste. V okviru različnih nevladnih organizacij se je povzpel razmeroma visoko, saj je bil ob neki priložnosti celo del delegacije, ki jo je sprejel tedanji ameriški predsednik Gerald Ford.
Seznam za odstrel
Chapman je od najstniških dni kazal znake duševne nestabilnosti, leta 1977 je tudi poskusil narediti samomor z ogljikovim monoksidom, vendar se je cev, ki jo je speljal iz izpuha motorja, stalila. Počutil se je kot zguba, razvijal je različne obsesije oziroma se pretirano identificiral z glavnim junakom romana Varuh v rži. Lennonu je očital posmehovanje krščanstvu, kar se je začelo z njegovo izjavo iz leta 1966, v kateri je zvezdnik dejal, da je skupina The Beatles bolj priljubljena od Jezusa Kristusa. Izjava je predvsem v ZDA izzvala srd katoliških skupnosti, česar izraz so bila med drugim javna zažiganja plošč skupine The Beatles, pa tudi neredi na njihovi ameriški turneji, na kateri so posledično avgusta 1966 zadnjič nastopili na plačljivem koncertu v živo. Potem so izvedli samo še nastop na strehi januarja 1969.
Chapman je Lennona popoldne pričakal pri izhodu iz stanovanja v New Yorku in mu dal podpisati album (kar je neki fotograf celo posnel), nakar ga je dočakal tudi ob vrnitvi s snemanja ter ga ob 22.50 ustrelil. S kraja zločina ni pobegnil. Policijo je dočakal tako, da je prebiral Varuha v rži. Kot je dejal na sojenju, je bil jezen, ker je imel Lennon milijone, obenem pa pridigal o ljubezni in miru: »Rekel nam je, naj si ne predstavljamo nobenega imetja, a tam je bil on, z milijoni dolarjev, jahtami, kmetijami in podeželskimi posestvi, se smejal ljudem, kot sem jaz, ki so verjeli lažem, kupili plošče in velik del svojega življenja zgradili okoli njegove glasbe.« Na seznamu za odstrel je imel tudi Paula McCartneyja, Elizabeth Taylor, Jacqueline Kennedy Onassis, Ronalda Reagana in Davida Bowieja. Slednji je na dan umora nastopal na Broadwayu v predstavi Človek slon, za kar so imeli v prvi vrsti kupljene vstopnice tako Chapman kot Lennon in Yoko Ono. In trije sedeži so med predstavo samevali.
Božja volja
Chapmanovi odvetniki so se na sojenju poskusili sklicevati na neprištevnost in duševne motnje, ki so jih različni izvedenci potrdili, vendar se je Chapman odločil, da prizna krivdo, češ da je bil uboj božja volja. Sodišče je priznanje sprejelo in ga obsodilo na dvajset let do dosmrtne ječe. Do avgusta letos je štirinajstkrat zaprosil za pogojni izpust in bil vedno zavrnjen.
Zanimivo je, da so teorije zarote v primeru Lennonovega umora manj prodorne kot v primeru smrti Jimija Hendrixa ali Jima Morrisona, čeprav sta Lennona v času njegovega protivojnega aktivizma konec šestdesetih let potrjeno nadzorovala tako CIA kot FBI ter ga je Nixonova administracija leta 1974 dejansko izgnala iz ZDA. Razlog, da zarotniškega teoretiziranja ni veliko, je nemara to, da obstajajo priče, ki so videle Chapmana streljati. Seveda pa teorije obstajajo – vrhovna med njimi pravi, da je Chapmana sugestivno hipnotično vodil agent CIA oziroma da je napačno prepričan, da je streljal on, umor pa je dejansko opravil drugi, skriti strelec.
