Skrivnost v osrčju Ljubljane: kako je stiska zdravnika postala upanje generacij

V središču Ljubljane, na Wolfovi ulici, že sto let stoji Oražnov dijaški dom (ODD), institucija, za katero le redki vedo. Letos mineva natančno stoletje, odkar so se vanj vselili prvi stanovalci, s čimer se je začela uresničevati poslednja volja velikega dobrotnika, dr. Ivana Oražna (1869–1921). Njegova donacija Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ni le ena največjih v zgodovini univerze, temveč je temelj, na katerem je zrasla edinstvena skupnost. Dom že od leta 1925 ponuja brezplačno bivanje študentom medicine in dentalne medicine, ki prihajajo iz manj premožnih družin. Ob tej pomembni obletnici je pri založbi Beletrina izšla tudi knjiga Oražnovci ob stoletnici vselitve, ki združuje pričevanja stanovalcev iz različnih obdobij.

Dr. Ivan Oražen je bil pomemben slovenski zdravnik, borec za osvoboditev južnih Slovanov izpod Avstro-Ogrske, vodja južnoslovanskih sokolov in prvi minister za zdravje za Slovenijo in Istro v novonastali državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Njegovo javno delovanje pa je bilo prepleteno z zahtevno osebno zgodbo. Kot nezakonski otrok je v mladosti trpel revščino, kar je močno zaznamovalo njegovo življenjsko pot in odločitve. Poročil se je z Evgenijo Auer, hčerko bogatega pivovarja, vendar v zakonu nista imela otrok, prav tako pa je njena družina ostala brez potomcev. Kljub uspešni karieri in družbenemu udejstvovanju je bil Oražen globoko razočaran.

 

Še pred svojo tragično smrtjo je leta 1921 z odvetnikom sestavil premišljeno oporoko. V njej je vse svoje premično in nepremično premoženje zapustil ljubljanski univerzi, natančneje njeni medicinski fakulteti. Njegova volja je bila jasna in stroga: dediščina se mora izkoristiti predvsem v dobro revnih študentov in dijakov. To dejanje, rojeno iz osebne izkušnje pomanjkanja, danes velja za »nepreseženi izraz humanosti, socialne skrbi in pravičnosti, ki je sam med svojim izobraževanjem ni bil deležen,« je poudaril prof. dr. Miroslav Petrovec, zdajšnji kurator Oražnovega doma.

Leta 1925 je bila dediščina pripravljena za uporabo. Njegovo veliko hišo na Wolfovi ulici in drugo na Dolenjski cesti so preuredili za bivanje študentov, ki so tam lahko živeli brezplačno. V stotih letih je dom ob pomoči skrbnih kuratorjev, ki so ga postopno obnavljali in dvigovali raven bivanja, ponudil zavetje že več kot 1300 študentom in dijakom. Pomen doma presega samo materialno pomoč. Prof. dr. Igor Švab, dekan ljubljanske medicinske fakultete, je poudaril, da je Oražnov dom eden najpomembnejših simbolov fakultete in del njene identitete. »V njem so bivale generacije študentov, ki so tu poleg medicinske stroke spoznavale tudi etične vrednote našega poklica ter spletle trajna prijateljstva,« je dejal. Ob stoletnici je izšla knjiga, ki ohranja spomine in zgodbe. Njen urednik, prof. dr. Stane Repše, je pojasnil, da je ideja zanjo zorela več kot dve desetletji, od prvega srečanja oražnovcev leta 1998. »Ob pomoči zdajšnjih oražnovcev pa je ob stoti obletnici vselitve prvih študentov medicine v ODD na Wolfovi le izšla knjiga, ki je danes pred vami,« je poudaril ob predstavitvi.