Evropo je februarja 1524 je zajel val tesnobe. Strah pa ni bil posledica vojne ali bolezni, temveč — zvezd. Johannes Stöffler, eden najuglednejših matematikov in astronomov svojega časa, je v svojem almanahu objavil srhljivo napoved: poravnava vseh takrat znanih planetov v ozvezdju Rib bo sprožila kataklizmičen potop, primerljiv z biblijsko apokalipso.
Napoved sama po sebi morda ne bi povzročila takšnega razdejanja, če ne bi padla na plodna tla. Evropa je bila v zgodnjem 16. stoletju na prelomnici. Reformacija je pretresala verske temelje, izum tiskarskega stroja pa je omogočil bliskovito širjenje idej – tako prelomnih kot tudi katastrofičnih. Stöfflerjeva napoved tako ni ostala samo v akademskih krogih, pač pa so jo natisnili v stotinah pamfletov in letakov, ki so se prodajali kot vroče žemljice. Tako so za napoved izvedeli vsi sloji prebivalstva. Zgodovinarji danes ta dogodek označujejo za prvo medijsko povzročeno paniko v zgodovini.
Cenjeni profesor
Kdo je bil mož, čigar besede so imele takšno težo? Johannes Stöffler (1452–1531) ni bil kakšen obskurni prerok, pač pa je bil cenjen profesor na prestižni Univerzi v Tübingenu, kjer je poučeval osebnosti, kot sta reformator Philipp Melanchthon in kozmograf Sebastian Münster. Slovel je kot izjemen izdelovalec astronomskih instrumentov in je leta 1493 izdelal nebesna globusa za škofa v Konstanci in Wormsu, tri leta kasneje pa še znamenito astronomsko uro za katedralo v Konstanci.
Njegov almanah, Almanach nova plurimis annis venturis inserentia, ki ga je napisal skupaj z Jacobom Pflaumom in izdal leta 1499, je bil mešanica astronomskih izračunov, astroloških napovedi in praktičnih nasvetov. Ravno ta znanstvena avtoriteta je njegovi napovedi dala smrtonosno kredibilnost. Ljudje niso verjeli prerokbi nekega šarlatana, temveč opozorilu enega največjih umov svojega časa.
Ko se je približevalo usodno leto 1524, je strah prerasel v vsesplošno histerijo. Astrologi po vsej Evropi so preračunavali in poskušali določiti točen dan katastrofe. Angleži so bili prepričani, da bo sodni dan nastopil 1. februarja. Poročila iz tistega časa navajajo, da je večer pred tem iz Londona pobegnilo okoli 20.000 prebivalcev, ki so se v strahu pred poplavo reke Temze zatekli na višje ležeče predele. Nekateri so si ob cerkvi sv. Bartolomeja Velikega zgradili utrdbo in vanjo nakopičili zaloge hrane za dva meseca.
Množica Noetov
Na celini je kot datum veljal 24. februar. Priprave so bile v polnem teku. Ob rekah so ljudje gradili in zasidrali plovila, napolnjena z živili. Trgovci so z oderuškimi cenami prodajali »komplete za preživetje«. Kot je v 19. stoletju zapisal Gratien de Semur: »Povsod, po mestih in na podeželju, je vzniknila množica pričakujočih Noetov.«
Najbolj tragičen dogodek se je, po poročilih, zgodil v Nemčiji. Grof von Iggelheim, prepričan v svojo preudarnost, je dal zgraditi veliko trivrstno barko, podobno Noetovi. Povpraševanje po lesu je bilo tisto zimo v regiji tako veliko, da ga je primanjkovalo.
Na usodno jutro se je grof s svojo družino in prijatelji odpravil proti svoji rešilni ladji ob bregu Rena. Zbrala se je velika množica radovednežev, delno prestrašenih, delno posmehljivih. Toda ko je z neba, ki je bil ves mesec suh, začel padati dež, se je posmeh sprevrgel v paniko.
V nekaj trenutkih je zavladal nepopisen kaos. Množica je v strahu poskušala zavzeti barko, ki so jo še malo prej zaničevali. Grof jim je poskušal preprečiti vstop, saj je bila namenjena samo izbranim. Njegova odločitev se je izkazala za usodno. Razjarjena množica ga je napadla in ga na mestu kamenjala do smrti. Ko je dež pojenjal, so na rečnem bregu ležala trupla ljudi, ki niso bili žrtve potopa, temveč človeškega strahu. Čeprav zgodovinarji opozarjajo, da gre pri tej zgodbi morda delno za legendo, ta slikovito ponazarja ozračje tistega časa.
Vesoljnega potopa seveda ni bilo. Ko je minil 24. februar, se ni zgodilo nič. Johannes Stöffler je postal tarča posmeha, njegova znanstvena zapuščina pa je kljub temu preživela. Njegova astronomska ura na mestni hiši v Tübingenu deluje še danes, v njegovo čast pa je poimenovan tudi krater na Luni.
