Slovenija je polna skrivnosti in legend. Žal so mnoge v stoletjih, desetletjih odšle v pozabo, toda nekatere še vztrajajo. Kakšne pa so tudi bolj novodobne. V tej posebni spletni seriji Nedeljskega dnevnika z naslovom Skrivnostna Slovenija se bomo sprehodili po nekaterih med njimi. Tokrat po sledi legende oziroma domneve, da so Kočevsko obiskali vesoljci.
Naš spletni bralec, Miro P., nam je namreč po elektronski pošti sporočil naslednje: »Od kar sem bil mladenič, so mi pripovedovali, da so v Kočevskem gozdu opazili vesoljce. Nisem prepričan, če so jih res, vendar se mi zdi zanimiva zgodba.«
Jasno nebo
Ali so jih res videli, težko sodimo. Dejstvo pa je, da je Kočevsko močno gozdnato, redko poseljeno območje. To je lepa, razgibana, včasih meglena pokrajina, kjer je zelo malo luči in torej malo svetlobnega onesnaženja. Med značilnostmi krajev, od koder so poročali o vesoljcih oziroma NLP-jih, pogosto omenjajo prav manj svetlobne, bolj jasno nebo, običajno so to tudi bolj osamljeni predeli. Velik del Kočevskega ustreza tem kriterijem.
K zgodbam o vesoljcih najbrž prispeva dejstvo, da je bilo del območja nekoč zaprto za širšo javnost oziroma pod strogim vojaškim nadzorom. Tam so bili med drugim bunkerji, kamor naj bi se v primeru vojne umaknilo politično vodstvo.
Idealne okoliščine torej za vse mogoče legende in pripovedi. In morda, samo morda so se tam nekoč potikali vesoljci. Oblasti tega nikjer na svetu ne želijo razkriti ali priznati, kajne. No, če se nemara spominjate prizora iz nadvse priljubljenega filma E. T. vesoljček, so v njem obiskovalci iz drugega osončja s plovilom pristali nekje med krošnjami dreves, skriti pred očmi okoliških prebivalcev – vsaj tako so mislili.
»Kaj pa, če je vse res?«
Kakšne večje preiskave, kolikor nam je znano, doslej ni bilo, prav tako nismo videli prepričljivih dokazov, razen občasnih namigov v lokalnih anekdotah in pogovorih o žarečih kroglah ter nenavadnih zvokih letal.
Kočevje je, kar vemo z veliko večjo gotovostjo, znano po divjih živalih (vključno z medvedi), ki lahko vznemirijo nič hudega sluteče pohodnike, kar zgodbe samo še popestri.
Toda nič za to, če morda vse le ni res – vsaj ne da bi vedeli. Takšne zgodbe nam popestrijo vsakdan, imenitne so tudi, če želimo v odročnejše kraje pripeljati kakšnega obiskovalca več.
Kočevsko je sicer res neverjetno lepo. To je najbolj gozdnata pokrajina pri nas; gozdovi prekrivajo več kot 91 odstotkov območja. Znotraj njih so predeli, kjer so še pragozdovi (kakšne zgodbe pripovedujejo šele tista drevesa, stara tudi 500 let in več!) in kjer lahko začutimo naravo v prvinski obliki. Ti redki ostanki pradavnine so posebnost, ki lahko, kot pravijo tamkajšnji turistični delavci, obiskovalce prevzamejo s svojo mogočnostjo in magičnostjo.
*
Poznate tudi vi kakšno legendo iz vaših krajev. Pišite nam na: info@nedeljski.si.
