26. januarja leta 1972 je nad takratno Češkoslovaško strmoglavilo letalo DC-9 jugoslovanske letalske družbe Jugoslovenski Aerotransport (JAT). Eksplozija je letalo med poletom iz Kobenhavna v Zagreb preklalo na pol, umrlo je 27 potnikov in članov posadke. Eni so življenje izgubila v eksploziji, drugi so umrli zaradi nizkih temperatur ali od udarca ob tla. Kot po čudežu pa je padec letala z višine 10 tisoč metrov preživela 22-letna jugoslovanska stevardesa Vesna Vulović.
Rešil jo je gozdar Bruno
Letalo je strmoglavilo v vasi Srbská Kamenice na meji med Češkoslovaško in Nemčijo, z okoli 250 prebivalci. Tla je prekrivala debela snežna odeja. Vesna je imela srečo, da je sedela v zadnjem delu letala, privezana je bila na stol, ta pa je ostal zlepljen s straniščem in je nekako ublažil padec na tla. Ob sedež naj bi jo ukleščil (in s tem tudi obvaroval) voziček s hrano, padec naj bi ublažile tudi veje dreves in sneg.
Vesnine predirljive krike je slišal lokalni gozdar Bruno Honke. Bila je na robu smrti, izgubila je neverjetno veliko krvi. »Zaradi njega sem živa. Prej sem bila štiri ure klinično mrtva,« je Vulovićeva o nesreči leta 2008 spregovorila za časnik New York Times. Reševalci so jo takoj odpeljali v bolnico. »Ko sem se v bolnici zbudila, sta bila zraven starša. Nisem vedla, zakaj sta tam. Ko sta mi pokazala časopis s člankom, kaj se je zgodilo, me je skoraj kap.«
Prestavili so jo v pisarno
Po nekaj tednih v komi in več mesecih rehabilitacije si je opomogla, je pa vse življenje malo šepala. »Bila sem cela polomljena, zdravniki pa so me sestavili nazaj skupaj. Nihče ni pričakoval, da bom živela tako dolgo,« je še dejala v intervjuju. Tistega dne sploh ne bi smela biti na usodnem letu, a je zamenjala kolegico, prav tako Vesno. Ko je ta izvedela, kaj se je zgodilo, je službo pustila. Vesna Vulović je imela drugačne načrte, saj se je želela vrniti v kabinsko ekipo JAT-a. A so jo tam zavrnili, češ da bi bila to slaba reklama za podjetje, saj naj bi se je potniki bali. Kot bi prinašala nesrečo. »Ah, niso želeli publicitete okoli nesreče,« je komentirala sprenevedanje delodajalca. Namesto tega so jo prestavili v pisarno.
V zasebnem življenju je še vedno letela, ostali se je niso nikoli bali. Ravno nasprotno, radi so sedeli z njo. Po lastnih navedbah je po bližnjem srečanju s smrtjo izkoristila vsako sekundo življenja. Leta 1985 se je z najdaljšim padcem s take višine brez padala vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov, v domovini so jo slavili kot junakinjo. Kot žensko, ki je pretentala smrt. Poznali so jo po celem Balkanu. Prostor v javnosti je izkoristila za kritiziranje diktature Slobodana Miloševića. Umrla je konec decembra leta 2016, sosed jo je našel mrtvo v njenem stanovanju v Beogradu.