»Arhitekturno je cerkev, ki je sestavljena iz kupole, medtem ko so druge cerkve v okolici dvoranske, zelo lepa. Ogledat si jo pride veliko obiskovalcev, ki jih na Prem privabijo grad, Kettejeva rojstna hiša in svetišče. Vse te tri stvari je vredno videti, poleg tega je lep tudi razgled. Cerkev in grad sta na hribu, od koder se vidita Nanos in Snežnik, pogled pa seže vse do hrvaških hribov,« o kulturnih draguljih majhne brkinske vasi pripoveduje duhovnik Anton Ličan, ki je sicer doma z Bistriškega, medtem ko v premski cerkvi službuje že 19 let. Kot še pripoveduje sogovornik, je na lokaciji sedanje cerkve v 17. stoletju že stala predhodnica, a je bila za vernike premajhna. Zato so proti koncu 19. stoletja, natančneje leta 1866, začeli zidati novo, večje svetišče. Dve leti je nastajalo, odločilno vlogo tako finančno kot v pomoči pri gradnji pa so imeli vaščani.
Sedanja cerkev sv. Helene na Premu, pozidana v psevdoromanskem slogu z izrazitimi baročnimi značilnostmi, je nastala po načrtih Francesca Faleschinija. Sestavljajo jo prostorna ladja s kupolo ter zvonik nad vhodom in velik, tristrano zaključen prezbiterij. Nekaj opreme je iz prvotne cerkve, kar, kot pojasni Ličan, velja za stranska oltarja, večji del pa je iz 19. stoletja. V to obdobje tako sega tudi slika na glavnem oltarju sv. Helene, ki je delo slikarja Pavla Künla.
Monumentalne Kraljeve poslikave
Znamenitost premske cerkve, ki privablja obiskovalce od blizu in daleč, so monumentalne ekspresionistične poslikave slikarja Toneta Kralja. Umetnik jih je naslikal leta 1921, ko je bil star komaj 21 let. Na Prem je prišel na povabilo rojaka, župnika Alojzija Lesarja, v brkinski vasi pa je začel svojo nekaj desetletij dolgo pot poslikav primorskih cerkva. Upodobitve v premski cerkvi so bile prvo tovrstno Kraljevo delo na Primorskem, kjer je poslikave ustvaril v približno 50 cerkvah, na impozanten umetnikov opus v sakralnih objektih v tem delu dežele spomni duhovnik Ličan. V premski cerkvi je Tone Kralj tudi začel svoj protifašistični slikarski pohod na Primorskem.
Med najbolj znana umetnikova dela v premski cerkvi, kjer je poleg prezbiterija poslikal še glavno apsido, ladjo in steno nad korom, sodijo Marijino oznanjenje ter sveta brata Ciril in Metod. Pri čemer pa Kraljeve upodobitve niso edine, saj premsko cerkev krasi tudi dekorativno-figuralna poslikava iz delavnice Ferruccia Furlanija. Gre za družino slikarjev, ki je nekaj let za premsko cerkvijo z zelo podobno poslikavo okrasila tudi notranjščino cerkve sv. Roka v Nabrežini nad Trstom.
Dolgotrajna prenova premske cerkve
Ob znamenitih poslikavah pa se je v zgodovino premske cerkve zapisala tudi njena dolgotrajna obnova, ki je po Ličanovih besedah trajala več kot tri desetletja: »Kraljeve poslikave je zelo poškodovala voda, ki je pronicala v notranjost cerkve. Njihovo restavriranje smo začeli že pred 30 leti, kar je potem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev potekalo zelo počasi, dokler se celotna prenova cerkve ni proti koncu leta 2023 zaključila.«
Pri obnovi Kraljevih poslikav pa restavratorji niso imeli lahkega dela. Ne le, da sta zaradi dotrajane strehe zamakanje in kondenz precej načela slikarjevo delo, temveč je obnovo poslikav otežila tudi njihova tehnološka plat. Ker je Kralj zaradi pomanjkanja denarja ustvarjal iz nič, je moral slikati s slabimi materiali, poleg tega pa ga je omejeval tudi čas, saj je moral med fašizmom včasih ustvarjati precej na hitro in skrivoma. Poleg tega so pri prenovi zaradi številnih poškodb, ki so jih umetnikova poslikave doživele v preteklosti, morali precej površin v celoti rekonstruirati. K čemur je pripomogla dobra dokumentacija izvirnikov. Je pa prenovo cerkve zaznamovalo tudi pomembno odkritje. Med restavriranjem Kraljevih poslikav v koru so namreč pod pozneje naslikanim okvirjem prizora s sv. Cecilijo odkrili slikarjev podpis in letnico 1921.
Digitalni ključ in slikarjeva tematska pot
Vendar kot so pojasnili na Občini Ilirska Bistrica, sta bila kulturna pot po Kraljevih poslikavah in digitalni ključ za ogled cerkve sv. Helene idejno zasnovana v okviru prijave na Interregov projekt, na katerem pa niso bili uspešni. Kljub temu projekta niso opustili. »Zavedamo se pomena Kraljevih poslikav ne le v zgodovinskem in umetnostnozgodovinskem smislu, temveč tudi z vidika ohranjanja lokalne dediščine in identitete v najširšem pomenu besede. Kraljeva dediščina je umeščena tudi v pripravljajoči se lokalni program za kulturo 2025–2028,« so zapisali na Občini Ilirska Bistrica.
