Zima je pokopana. Ne samo, da smo zakorakali v pomlad, zadnji, odločilni udarec zimski nadlogi so zadale maškare. Kot so v uvodu v raziskovalno nalogo o pustnih šemah napletli na 24ur.com, je pustni čas znan po raznih šegah in navadah, ena teh pa je tudi obvezna preobleka. »In čeprav so nad kostumi običajno najbolj navdušeni najmlajši, pa so šegavih dni veseli tudi nekateri znani Slovenci, ki so še pred pustnim torkom smuknili v svoje kostume in se tudi sami odpravili odganjat zimo,« so med drugim še zapisali in predstavili nekaj primerkov najuspešnejših pustnih metamorfoz.
Jože Potrebuješ je bil vse življenje Indijanec
Med njimi se je na primer izkazala Rebeka Dremelj, ki si je nadela kavbojski klobuk in škornje, ob svoji fotografiji pa pripisala: »S kavbojskim klobukom in divjim duhom. Namesto mustanga pa Sandi. P. S. Je pa res kar težko verjeti (še težje pa otrokom razložiti), da smo takšne škornje dejansko res nosili in da sem bila prav 'faca' v njih.«
Da bo tako, kot menda velja v naravi, kjer se ločene in nezdružljive sile medsebojno dopolnjujejo in oplajajo, bi bilo na tem mestu vredno omeniti še nastop Jožeta Potrebuješa v oddaji Nedeljsko popoldne na TV Slovenija. Glavni Čuk se je izpovedal, kako je bil v otroštvu v pustnem času nor na Indijance. »Celo otroštvo sem bil Indijanec. Potem me je enkrat mama, ko me je imela že poln 'kufer', oblekla v Charlieja Chaplina. In sem počakal, da je šla v službo, šel na podstreho in se spet oblekel v Indijanca, pa šel v šolo,« je o nagnjenosti k indijanski noši pripovedoval šef Čukov, ki so ga pocukali za rokav ravno med snemanjem nove paradne razvedrilne oddaje na taisti plačljivi televiziji. Potrebuješ je namreč med drugim tudi avtor oddaje z naslovom Japajade, ki so ji takoj po prvem predvajanju speli nekaj nepozabnih kritik. »Avtor oddaje Jože Potrebuješ je spet presegel samega sebe. V slabi uri in pol zgostiti toliko izjemnih in originalnih točk ni mačji kašelj. Upam, da mu bo v pomoč tudi urednik oddaje Igor Pirkovič. Ni lahko vsak teden v dobro voljo spraviti vesoljno Slovenijo. Vse nas pred zasloni, ki se tako radi pritožujemo in moraliziramo. Za zdaj si ta oddaja zasluži le dve besedi: remek delo,« je denimo ena izmed ciničnih hvalnic, ki so jo spisali v vašem najljubšem časopisu Dnevniku. V Nedeljskem dnevniku pa so le še dodali: »Izumetničeno, polno nepotrebnega kričanja ... in veliko smeha, s katerim sta nas voditelja ob humornih vložkih brez humorja poskušala prepričati, da se zabavata vsaj onadva, če že gledalcem oni petek ni bilo preveč do smeha.«
Ni pa to edina razvedrilna oddaja, ki so jo takoj po zvišanem prostovoljnem prispevku programski kreativci ponudili svojim zvestim gledalcem. Sledili sta še oddaji Besedolov ter Inkognito, obe nedvomno še nadgradnji remek dela, ki sliši na ime Japajade, in ju lahko mirno uvrstimo med najbolj veličastne televizijske stvaritve vse od leta 1958, ko se je začel redni eksperimentalni program iz TV studia Ljubljana, pa do današnjih dni, ali če vse skupaj strnemo v stavek iz predstavitve oddaje Inkognito: »Inkognito je oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.«
Nepozabna televizijska izkušnja bi bil nedvomno tudi nastop srbske pevske dive Jelene Karleuša na Evroviziji pod slovensko zastavo. Kot so namreč poročali na spletnem novičarskem servisu siol.net, je Karleuševa pred dnevi v enem izmed svojih javljanj na medmrežnem spletišču obudila spomin na pesem La Bomba, s katero bi, kot je zapisala, morala leta 2020 na Evroviziji zastopati Slovenijo, a se to ni zgodilo. »V zadnjem trenutku sem si premislila, ker sem ugotovila, da bi poleg vseh premagala tudi Srbijo. Opravičila sem se in zahvalila slovenskim organizatorjem, ki so me poklicali in mi izkazali veliko spoštovanje,« je pojasnila, zakaj je zavrnila ponudbo slovenskega javnega zavoda. Kot so še pripisali Siolovi razpečevalci vesti iz spletnega sveta, ima Jelena Karleuša slovenske korenine in tudi potni list, spomnili pa so še, da je bila taistega leta na Emi za nastop na Evroviziji izbrana Ana Soklič s skladbo Voda, vendar je bil izbor za pesem Evrovizije zaradi koronavirusa odpovedan, zato so države dobile možnost, da se same odločijo, ali bodo izbor doma ponovile ali pa bodo na evrovizijski oder leta 2021 poslale istega izvajalca z novo pesmijo, in na RTV so sprejeli odločitev, da Ani Soklič ponudijo še eno možnost.
Dve Svetlani o mačkah
Uspešna balerina Ana Klašnja, kot so jo pred svojim zvestim bralnim in klikalnim krožkom orisali stvaritelji vesti, ki prihajajo iz Slovenskih novic, je pretekle dni prav tako kot njena srbska odrska kolegica navduševala s svojimi zapisi in seveda tudi fotografijami, ki jih je razpošiljala naokrog. »Na družbenih omrežjih je delila posnetek svojega zajtrka, ki je navdušil njene sledilce s svojo barvitostjo in hranljivostjo. Čeprav priznava, da niso vsi njeni zajtrki tako bogati, se trudi, da vedno vključujejo podobne ključne sestavine: sadje, zelenjavo, zdrave maščobe in proteine,« so zapisali ob pogledu na polno mizo dobrot. Jim je pa Anja zaupala, da njena jutranja pojedina le ni vsak dan tako bogata. »Vsak moj zajtrk ni videti tako, a se trudim, da vsebuje določene sestavine, kot jih je imel ta. Torej čim več sadja in zelenjave, zdravih maščob – avokado in oreščki, proteini – jajca, jogurt,« je, kot so se pohvalili, prav za Slovenske novice povedala Ana Klašnja in dodala, da je v zadnjih treh mesecih začela še bolj zavestno skrbeti za svojo prehrano.
Od še več zdravja in zadovoljstva bi, če bi se zanje bolj ugodno končal primer na sodišču, predle tudi vse brezdomne ljubljanske mačke. Kot so obelodanili na portalu Žurnal24.si, je minuli teden višje sodišče zavrnilo pritožbo Svetlane Makarovič, ki je literarno zgodovinarko in antropologinjo Svetlano Slapšak tožila zaradi žaljive obdolžitve. In za kaj pravzaprav gre?
Kot so pojasnili, naj bi avtorica Sapramiške in Pekarne Mišmaš svojo biografijo Luciferka, s katero se tudi začne ta presunljiva zgodba, napisala skupaj s Slapšakovo ter novinarjema in publicistoma Erikom Valenčičem in Matejem Šurcem, vendar je med njimi prišlo do nesoglasij, po katerih je sledila izjava Slapšakove, s katero si je na glavo nakopala tožbo Makarovičeve: »Naj piše in bolj neguje svoje mačke, ki so bile, ko sem jih imela priložnost opazovati, v precej bednem stanju, ena je v tem obdobju tudi umrla. Paradni Kotik (maček, ki je naveden kot soavtor knjige, op. a.) je simbol te bolne hinavščine.« In ker je Makarovičeva, kot so še pripisali, splošno znana ljubiteljica mačk in so, kot je zatrdila, njene redno pregledane pri veterinarju, je od Slapšakove na prvostopenjskem sodišču zahtevala opravičilo in donacijo tone hrane za brezdomne zveri. Vendar neuspešno, zato se je pritožila še na višje sodišče, ki pa tožiteljici in mačkam ponovno ni bilo naklonjeno. »'Torej ste zmagali,' smo jo pobarali včeraj. 'Sem, ampak mi je žal, da se je vse to sploh zgodilo,' nam je odgovorila Slapšakova,« so ob koncu predstave za javnost še pridali Žurnalovi popisovalci sodih zadevščin.
