Trenutno sem na »retreatu«, na katerem raziskujemo tantro. Torej, veliko dihamo, plešemo, veliko čutimo in poskušamo razumeti, kaj za vraga pomeni, da »energija teče skozi telo«. No, v mojem primeru je tekla tako močno, da sem na poti do meditacijskega kroga poletela z energijo naravnost v luknjo, skrito pod listjem, in zdaj končujem to kolumno z nogo, veliko za tri, v opornici na urgenci. Kultivacija energije, pravite? Evo je, kultivira me nazaj. Očitno ni mislila na subtilne vibracije, ampak na direkten udarec realnosti v gleženj.
Telo ima res svoj način, da nas ustavi. In tam, med bolečino in smehom, se začne prava lekcija o tem, kaj pomeni biti v stiku s telesom. Seksualna energija ni samo stvar postelje, to je življenjska sila, ki se kaže tudi v tem, kako hodimo (in padamo), ustvarjamo, govorimo, ljubimo.
Ko ne teče, postanemo sitni. Pri ženskah se to pogosto začne z drobnimi znaki: nič nam ni prav, nenadoma partner diha preglasno, otrok prepočasi je, svet je ena sama motnja. Ampak pod to sitnostjo se običajno skriva nekaj čisto drugega, občutek, da smo izčrpane od tega, da moramo biti vedno tople, razumevajoče, čuteče. Da moramo znati »držati prostor«, negovati druge, hkrati pa se ne smemo sesuti. Ko energija zastane, izgubimo tisti notranji sijaj, ne zato, ker nismo dovolj ženske, ampak ker smo predolgo poskušale biti vse drugim – razen sebi.
Pri moških pa se to pokaže drugače, kot notranji nemir, ki ga ni mogoče zadovoljiti z nobeno akcijo. Začnejo popravljati stvari, ki niso pokvarjene, delati več, trenirati močneje, v glavi načrtovati prihodnost, samo da ne bi čutili praznine v telesu. Navzven delujejo zbrano, a v resnici so na robu eksplozije. Pa ne zaradi nas, ampak ker jih njihova lastna energija tiho žgečka od znotraj, pa ne vedo, kam bi z njo. In potem si vsi skupaj rečemo: »Ah, samo utrujen/utrujena sem.« A utrujenost je pogosto samo prevod za energijo, ki nima več kam. V resnici pa telo kriči: »Halo, kdo ima zaprte ventile?«
Meni jih pogosto zaprejo preobilni dnevi, ko sem v vlogi mame, ustvarjalke, prijateljice in bi rada vsem dala svoj polni »da«. A ko želim biti prisotna za vse, ne da bi bila prisotna zase, mi energija začne odtekati. In potem se čudimo, zakaj nas raznese zaradi razlitega mleka ali napačne intonacije v partnerjevem glasu. Telo takrat ne išče razlage. Išče stik. Dih. Dotik. Resnico.
Kultivirati seksualno energijo pomeni, da se naučimo z njo ravnati. Pomeni, da je ne razsipamo, niti tlačimo, ampak jo prepoznamo. Ni treba, da to delamo z dihalnimi vajami ob svečah. Začne se z osnovami: dihaj. Premakni se. Vprašaj se, kaj tvoje telo danes potrebuje. Morda počitek. Morda gibanje. Morda objem. Morda trenutek, ko si dovoliš reči: »Ne morem več.«
Seksualna energija ni nič »posebnega« – je preprosto tisti tok, ki nas oživlja. Če jo zanemarimo, ovenimo. Če jo zlorabljamo, pregorimo. A če ji damo prostor, se življenje znova odpre. Tako kot rastlina, ki končno dobi pravo mero sonca in vode.
Tantra o tem govori brez mistike kot o načinu, kako biti v stiku s seboj. Ko začutiš, da je tvoje telo tvoj tempelj, ne tvoj projekt, se vse začne premikati. No, v mojem primeru se je premaknilo malo preveč. In morda včasih to pomeni, da te življenje, v svoji neskončni modrosti, položi na urgenco, da končno sediš pri miru, z gležnjem v zraku in lekcijo o toku energije, ki ne pozna odmora.
Mogoče je to prava kultivacija. Da včasih pustiš, da te življenje spravi iz ravnotežja samo zato, da se spet naučiš stati. Počasi. Z eno nogo. In nasmehom. Najraje bosim.
