Isidor in Ida Straus spadata med najbolj znane žrtve potopa Titanika in sta bila med redkimi potniki prvega razreda, ki so v katastrofi izgubili življenje. Njuna zgodba je postala simbol zvestobe in ljubezni, ki je presegla strah pred smrtjo. Par, ki ga je svetovna javnost spoznala tudi skozi z oskarjem nagrajeni film Jamesa Camerona Titanik iz leta 1997, je imel priložnost, da bi se rešil. Ponudili so jima sedeža v enem od reševalnih čolnov, vendar sta zavrnila možnost, da bi bila ločena.
Žepna ura, ki je preživela Titanik
Isidor Straus, solastnik newyorške veleblagovnice Macy's, je bil kasneje najden med žrtvami, njegovo telo so iz morja potegnili reševalci. Trupla njegove žene Ide niso nikoli našli. Več kot stoletje po eni najbolj znanih pomorskih nesreč v zgodovini pa je žepna zlata ura, ki jo je Isidor nosil ob potopu, dosegla rekordno ceno na dražbi.
Na dražbi v Angliji je zgodovinski predmet dosegel ceno približno 2,08 milijona evrov in s tem postal najdragocenejši spominek, povezan s Titanikom, kar jih je bilo kdaj prodanih. Dosedanji rekord je držala druga zlata ura – last Johna Jacoba Astorja IV., najbogatejšega potnika na Titaniku, ki je bila aprila 2024 prodana za okoli 1,37 milijona evrov.
Ljubezen, ki je prešla v legendo
Strausovo uro so našli ob njegovem truplu in jo vrnili njegovemu sinu Jesseju. Ida je danes počaščena z napisom na moževi grobnici na pokopališču Woodlawn v New Yorku. Na uri so vgravirane Isidorjeve začetnice in datum 6. februar 1888 – njegov 43. rojstni dan ter leto, ko sta z bratom Nathanom postala polnopravna partnerja v podjetju Macy's.
Dražbena hiša Henry Aldridge & Son, ki je vodila prodajo, je uro opisala kot »enega najpomembnejših in najbolj znanih predmetov, povezanih s Titanikom, ki so bili kdaj ponujeni v prodajo«. Preden se je znašla na dražbi, se je prenašala iz roda v rod znotraj družine.
V filmu Titanik iz leta 1997 sta Strausova, ki sta ju upodobila Lew Palter in Elsa Raven, prikazana, kako se držita v objemu na postelji, medtem ko ladja tone. V resnici so ju preživeli videli skupaj stati na krovu, z roko v roki, tik preden ju je val odnesel v morje.
Po dokumentih britanskega državnega arhiva sta bila napotena v reševalni čoln številka osem, vendar je Isidor zavrnil vkrcanje, dokler so mlajšim moškim to preprečevali. Ida naj bi se nato prav tako odločila ostati, z besedami: »Kamor koli greš ti, grem tudi jaz.«
