Vsako leto v mesecu novembru obeležujemo svetovni dan posvojitev. To ni le dan praznovanja družin, ki so nastale na ta poseben način, ampak tudi dan globalnega ozaveščanja. Njegov glavni namen je osvetliti stisko milijonov otrok po svetu, ki odraščajo brez stalnega, varnega in ljubečega doma, ter spodbuditi razmislek o posvojitvi kot eni od poti do starševstva. Simbol tega dne je preprost: smeško, narisan na dlan. Ta gesta simbolizira dlan, ki pomaga, in veselje, ki ga posvojitev prinese tako otrokom kot staršem.
Svetovni dan posvojitev, ki ga je leta 2014 prvič zagnal aktivist Hank Fortener in so tako kot ustrezen dan določili 9. november, se osredotoča na nujno potrebo po tem, da vsak otrok dobi priložnost za družino. Medtem ko veliko ljudi na posvojitev gleda kot na rešitev za pare, ki ne morejo imeti bioloških otrok, ta dan obrača perspektivo: posvojitev je predvsem rešitev za otroka, ki potrebuje starše.
Po svetu je na desetine milijonov otrok, ki so zaradi različnih razlogov izgubili starše ali pa ti zanje ne morejo skrbeti. Stanje v Sloveniji je specifično in se močno razlikuje od globalne slike. Pri nas je število otrok, ki so pravno prosti za posvojitev, izjemno nizko. To je načeloma dobra novica, saj pomeni, da socialni sistemi večinoma uspejo ohraniti otroke v bioloških družinah ali rejništvu.
Vendar pa je na drugi strani veliko število parov in posameznikov, ki si želijo posvojiti. Zaradi tega nesorazmerja so čakalne dobe za posvojitev otroka iz Slovenije zelo dolge, pogosto trajajo več kot pet ali celo sedem let. Zaradi tega se veliko Slovencev odloči za meddržavno posvojitev, kjer postopki potekajo prek pooblaščenih organizacij in v sodelovanju z državami, s katerimi ima Slovenija sklenjene sporazume.
Na to področje smo tokrat pogledali skozi prizmo številk. Takšna so dejstva:
150.000.000
je približna ocena števila »sirot« po vsem svetu.
8.000.000
otrok živi v institucijah (sirotišnicah) po svetu.
800 - 900
parov in posameznikov je v Sloveniji vpisanih v register kandidatov za posvojitev.
20 - 30
domačih in meddržavnih posvojitev se letno izvede v Sloveniji.
5 - 10
meddržavnih posvojitev je v Sloveniji na leto (številka niha).
5 - 7 let
je povprečna čakalna doba za posvojitev zdravega mlajšega otroka v Sloveniji.
10 let
je starost otroka v Sloveniji, ki mora sam podati soglasje k posvojitvi.
18 let
je zakonsko določena najmanjša starostna razlika med posvojiteljem in posvojencem.
103
države so doslej ratificirale Haaško konvencijo o meddržavnih posvojitvah.
45 odstotkov
padec števila meddržavnih posvojitev je v ZDA v zadnjem desetletju.
